Zamislite si najbolj dolgočasno možno situacijo, pa ne bo niti približno tako dolgočasna kot to, da se nekdo, ki do morskih plovil nima odnosa, znajde za mizo, obkrožen s samimi zapriseženimi ljubitelji jadranja. Sedel sem tam, simpatičen kot najlonke sredi kasarne, a povsem ne na mestu. Govorili in govorili so o vseh svojih dvestotih jadranjih, ki so jih skozi leta doživeli. Jaz pa sem lahko v pogovor le tu in tam dodajal bizarne zanimivosti o tem, da se na smrt bojim globoke vode, da v resnici niti ne znam prav dobro plavati in da bi goro denarja, če bi jo slučajno kdaj imel, raje investiral v kolonizacijo Marsa ali ogromno čokoladno repliko Filipa Flisarja kot pa v nekaj, kar pluje na vodi. In lahko mimogrede potone.