V ponedeljek sem vstal še bolj zgodaj kot običajno, čeravno sem z leti postal zgodnji tip (tako zjutraj, ko je treba s petelini vstat, kot zvečer, ko po malem že hodim s kurami spat). Kot stari Mariborčan (danes z bivališčem pri vodovarstvenem območju Magnine njive) sem imel ob pol šestih, ko sem se peš namenil od Telekomove džamije po Titovi cesti prek Drave do Večera, zame redko priložnost opazovati jutranji utrip pod Piramido.