Komentarjev novinarske kolegice Dragice Korade o zdajšnjih dogajanjih na žalost ne moremo prebrati in slišati, a jih je mogoče najti v tistem, kar je zapustila. Kot da bi danes pisala, se bere, da pri nas najnižja točka ne obstaja in da v slovenskem javnem življenju ni nič tako nizko, da ne bi moglo biti še nižje, da ni več spodobnega dna, na katero bi človek lahko padel. Primitivizacija, barbarizacija in vsesplošen razmah poneumljanja je pripisala oženju družbene zavesti, padcu javne debate in temu, da so pametne ljudi, ki se jim je še zdelo kaj pametnega reči o čem zares kritičnem, postavili na smetišče zgodovine.
Teorija in praksa vsesplošnega poneumljanja sta se posebno razrasla med politiki. Najprej je bil samo preračunljivo neumni Jelinčič zanimiv neumnim medijem, potem so še drugi opazili, kako je mogoče postati slišan. Zdaj vladajoči so jelinčičevskem butanju dodali brezobzirnosti, polivanje z gnojnico, žalitve. In ker so ideje vladajočega razreda vladajoče ideje, so take postale ljudske. Zdaj vsi smejo biti primitivni, raja tako zdaj z najbolj nizkotnimi žalitvami brani predsednika vlade pred protestnico, ki ga je intervjuvala v planinski koči. Vse je, samo človek ne, če pa je že človek, je za psihiatrično bolnišnico, ker je politiku z debelo kožo povedala svoje mnenje. Pohodili so jo z Voltairom in z normalnostjo vred. Raja bi linčala tudi ravnatelja, ki je odklonil koronatest, ker so vladajoči ocenili, da je to nezaslišan upor proti njihovi robati politiki.
Ideje vladajočih so vladajoče ideje
Ozračje je podobno tistemu, ko so oni doli ljudi hujskali k sovražnostim proti Sloveniji prek "ne čujem dobro" in "sneg ne pada zato, da pokrije breg, ampak da zveri pokažejo svoje sledi". Spletni mitingaši dajejo legitimnost razdiralnemu obnašanju politikov in politiki podrejanja. Ljudje pa kot da ne vedo, bi Dragica rekla, da politika ni edina možna katastrofa in da se lahko ljubijo in sovražijo tudi brez njenih vsakodnevnih receptov.