S konopljo je podobno kot s cesarjevimi novimi oblačili. Tako, kot so vsi vedeli, da je bil cesar iz Andersenove pravljice v resnici nag, se tudi za konopljo v strokovnih krogih in v najširši javnosti že dolgo ve, da je vsestransko uporabna v industriji, prehrani in medicini, toda oblasti po vsem svetu se še vedno razgaljajo v svoji ignoranci, vztrajajo pri nesmiselni prepovedi in se večinoma niti ne zavedajo, kako, kdaj in zakaj je do prepovedi sploh prišlo. Bolniki in tisti, ki to še niso in so odločeni sami poskrbeti za svoje zdravje, si šepetaje, od ust do ust, pripovedujejo o blagodejnih učinkih konoplje in si izmenjujejo informacije o pridelovalcih in izdelovalcih zdravilnih izvlečkov. Pridelovalci previdno poskušajo obujati starodavno zelo razvejeno industrijo konoplje - papirno, tekstilno, prehransko. Po mestnih središčih rastejo "alternativne" trgovine z izdelki iz kanabisa … Samo cesar je še vedno nag, po deželi hodi in z domačih vrtičkov ruva bilke rastline, ki bi lahko reševala planet.
Jack Herer: Konoplja kanabis
Knjiga Konoplja kanabis: Rastlina, ki bi lahko reševala svet, je izšla pri založbi Ciceron. Bralci Večera jo lahko naročite po 15-odstotnim popustom (22,95 evra in poštnina). Naročila: 031 343 837, zalozba@ciceron.si ali www.ciceron.si.
Zgodovina medicinske rabe konoplje
Jack Herer nas v knjigo uvede z zgodovino konoplje. Več kot 3500 let je bila konoplja/kanabis/marihuana najbolj uporabljano ali pa med najbolj uporabljanimi zelišči za zdravilne namene - odvisno od posamezne kulture oziroma naroda. Uporabljali so jo na Kitajskem, v Indiji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Le v Evropi pa se je kriminalizacija konoplje začela že ob vzponu Rimskokatoliške cerkve (pred letom 476), ko je pristala na seznamu prepovedanih substanc.
Izraelski organski kemik dr. Raphael Mechoulam, ki je vodilni raziskovalec medicinsko aktivnih snovi v kanabisu, je bil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povsem prepričan, da bi z legalizacijo marihuane lahko takoj nadomestili 10 do 20 odstotkov vseh uradnih farmacevtskih preparatov. Vsaj 40 do 50 odstotkov farmacevtskih zdravil pa bi lahko vsebovalo različne izvlečke kanabisa.
Svetla zvezda 19. stoletja
Pred odkritjem aspirina je bila konoplja v Ameriki 60 let najpomembnejši analgetik. Od leta 1842 do 1900 je predstavljala kar polovico vseh prodanih zdravil in pri tem ni nikogar skrbelo ali motilo njeno narkotično delovanje.
Leta 1839 je bilo objavljeno poročilo dr. W. B. O'Shaugnessyja o blagodejnih zdravilnih učinkih konoplje kanabis. Avtor je bil eden najbolj spoštovanih članov angleške Kraljeve akademije znanosti, njegovo delo pa je bilo za zahodno medicino 19. stoletja tako pomembno, kot je bilo odkritje antibiotikov (penicilina in tetraciklina) za medicino od sredine 20. stoletja naprej.
Medicinsko združenje države Ohio pa je ustanovilo kar poseben odbor za indijsko konopljo in ta je ugotavljal, da so "najvplivnejši svetopisemski učenjaki prepričani, da je bilo vino, pomešano z miro, ki so ga dali Jezusu Kristusu tik pred križanjem, pravzaprav pripravek iz indijske konoplje".
Med mitom in resničnostjo
1. Ameriška farmakopeja med letoma 1850 in 1937 navaja kanabis kot osnovno zdravilo za več kot sto bolezni ali okužb.
2. Če bi bilo trženje naravnih izvlečkov kanabisa legalizirano, bi farmacevtska industrija izgubila enega glavnih monopolnih virov dobička, saj naravnih substanc ne bi mogla patentirati.
3. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se v državah tretjega sveta vsako leto zaradi zdravil, pesticidov in drugih kemijskih substanc zastrupi približno pol milijona ljudi, medtem ko je njihova prodaja v ZDA in Evropi prepovedana.
4. Leta 1996 je za legalizacijo medicinske rabe kanabisa glasovalo več Kalifornijcev kot pa za Billa Clintona, ki se je takrat potegoval za predsedniški mandat.
Raziskave v 20. stoletju
Ameriško zdravniško združenje in proizvajalci zdravil so se leta 1937 v ameriškem kongresu izrekli proti načrtovani in vsiljeni prepovedi konoplje, saj so se zavedali njenega zdravilnega potenciala, hkrati pa so vedeli, da še nikoli ni povzročila vidne odvisnosti ali smrti zaradi prevelikega odmerka. Že tedaj so tudi slutili, da bi lahko postala čudežno zdravilo, če bi jim le uspelo izolirati aktivne sestavine (kot je THC Delta-9) in ugotoviti, kakšni so primerni odmerki za zdravljenje. Toda potem je moralo preteči 29 let, preden so ameriški znanstveniki spet smeli raziskovati zdravilno vrednost kanabisa.