Lahko noč, otroci! Vnovič se je izkazalo, da smo Slovenci navdušeni pravljičarji

Tole bo pa težko! Misel Slovencev z bogato domišljijo, ki so se prejšnji mesec prelevili v pravljičarje in anonimno ustvarili besedila za natečaj izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci! Tega je razpisalo uredništvo Prvega programa Radia Slovenija. Zakaj bi bilo težko? Na natečaj je prispelo skoraj 950 pravljic! Med njimi bo tričlanska komisija, ki jo sestavljajo pisatelj, pesnik in predavatelj Peter Svetina, režiserka v Igranem programu ARS Ana Krauthaker in Alja Verbole, urednica oddaje Lahko noč, otroci!, izbrala zgolj eno zmagovalno besedilo - ta prejme denarno nagrado, nekaj pravljic pa bo komisija predlagala za odkup.

Žiranti so te dni v osami in imajo res veliko dela, prebrati in oceniti 950 pravljic ni majhen zalogaj. Le kako jim bo kaj takšnega uspelo v mesecu dni? "Ker gre za zelo specifična besedila, tudi krajša, je lahko hitro jasno, ali je pravljica primerna za oddajo," nam pojasni Špela Šebenik, vodja projekta natečaja, navdušena nad presenetljivo velikim odzivom. "Tovrstnega natečaja smo si želeli že nekaj let." Nadaljuje, da se je to jesen ponudila priložnost sodelovanja z mednarodnim projektom B-Air Radia Slovenija. To je EU-projekt, v katerem devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka. Podpira razvoj kvalitetnih zvočnih vsebin za najmlajše in ranljive skupine, posebno pozornost pa ob tem namenjajo preverjanju doseženih rezultatov.

Podoben natečaj so na Radiu Slovenija imeli že v letih 2010 in 2012, a takrat je ta potekal pisno, po klasični pošti z natisnjenim besedilom, obakrat je prispelo več kot 700 pravljic. "Tokrat smo natečaj prvič izpeljali v elektronski obliki, torej preko spletnega obrazca. Ob tem nas je malce skrbelo, da bi to lahko odvrnilo od sodelovanja starejše pisce, a jih na srečo ni. Očitno niso le mlajši avtorji vešči novih tehnologij, saj je odziv kljub temu odličen. Pravljice so prispele anonimno pod izbrano šifro, vsaka šifra pa je lahko sodelovala s petimi besedili. To omogoča enakovredno priložnost vsem sodelujočim, nikakor ne le uveljavljenim avtorjem, ampak tudi popolnim novincem. S tem spodbujamo ljubezen do jezika, pisanja in materine besede," je še povedala Šebenikova in dodala, da je omenjenih 950 pravljic prispelo na natečaj izpod rok 495 različnih šifer oziroma avtorjev, in kolikor so lahko razkrivali naslovi, so res raznolike, vsebinsko in slogovno. Edina zahteva, ki je bila v natečaju zastavljena, je bila omejitev dolžine na pet tisoč znakov.

Čemu tolikšno zanimanje za sodelovanje? To je ena najstarejših in tudi najbolj legendarnih oddaj na javnem radiu. Lahko noč, otroci! je na sporedu Prvega programa Radia Slovenija že več kot 56 let in vsak večer ob 19.45 zaziblje v spanje najmlajše poslušalce. V svojem arhivu imajo pet tisoč digitaliziranih pravljic, a vse vendarle niso primerne za vse čase, še pojasni naša sogovornica. "Nekatere morda niso vsebinsko blizu današnjim otrokom ali so izgubile sporočilnost. Tako da čisto vseh ne moremo ponavljati." Zvočne pravljice imajo svoje specifike, saj je njihova osnova besedilo, torej stilsko primeren jezik, zgodba z jasnim sporočilom, saj se konec koncev ne morejo navezovati na ilustracijo, kot se lahko v slikanicah.

Največji pečat pa zvočnim pravljicam - te so dostopne tudi v podkastu Lahko noč, otroci! - dodajo dramski igralci, ki pravljice interpretirajo. Pravljica se lahko zgolj s spremembo pripovedovalca pošteno spremeni. Tako režiserji igranega programa ARS že ob prvem branju besedila vedo, komu jo bodo zaupali oziroma čigav glas izmed širokega spektra igralcev, s katerimi sodelujejo v radijskih igrah in zvočnih knjigah, bo zanjo najprimernejši.