Leon Štukelj: To pa res boli

Kaj nam sporoča Štukljeva pošiljka (celotne dediščine) njegovemu rojstnemu mestu, čeravno je bil od 1927. Mariborčan? To, da je zgodovina najslabša učiteljica in da se preveč rada ponavlja.
Tedanjemu navdušenemu mlademu novinarju Frančku Jauku 1963. niso objavili vznesenega članka o Leonu, "ker je kolegij (Večerov) menil, da naj bi med vojno nekaj zabiksal ...".
Ko sva 1992. z Leonom sedela na njegovih (zdaj novomeščanskih) staromeščanskih trdih foteljih (v njih te hrbet ne more boleti), ki - skupaj s preostalo Štukljevo zapuščino - krasijo Dolenjski muzej, sem ga kot tedanji navdušeni mladi novinar zvedavo pobaral: "Kam ste izginili po drugi svetovni vojni?" Takole je odgovoril možicelj (48 kilogramov je tehtal - vedno, v Parizu, Amsterdamu, Berlinu in takrat), športni velikan, ne da bi povzdignil glas: "Nisem bil pri partizanih. Moral sem se boriti za eksistenco družine. Bežali smo pred gestapom, ki nas je imel na črnem spisku. Po vojni je verjetno nekdo bil jezen, ker nisem bil dovolj 'aktiven'. Nasploh so bili čudni časi ... Iz pozabe so me priklicali leta 1968, pa ne mene, temveč moje kolajne."