Stanovanjski mastodont je dolg 240 metrov in visok 60 metrov, ima 19 nadstropij, v njem je 1169 stanovanj, v katerih živi kar okoli pet tisoč ljudi. Zagrebška Mamutica (po slovensko Mamutka) je prava redkost tudi po evropskih merilih, saj na stari celini ni veliko takih, ki bi bile večje od nje. Temeljni kamen zanjo so položili leta 1974, že dve leti pozneje pa so se vanjo vselili prvi stanovalci, kar je tudi za današnje razmere zelo kratek čas.

Mamutica v vzhodnem Novem Zagrebu, v soseski Travno, je eden od "junaških" dosežkov gradnje javnih stanovanj v socializmu. Na to so bistveno vplivale družbene okoliščine na koncu 60. in v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja. Takrat se je življenjski standard že višal, pa tudi tržno-gospodarski odnosi so se krepili. Še zmeraj pa je bila prisotna stanovanjska kriza, stanovanj je primanjkovalo. V gradnjo stanovanj so bila po letu 1966 močno vpeta gradbena podjetja, ki so imela tudi svoje projektantske biroje, zato sta bila projektiranje in izvedba neposredno povezana. Zvišali so se tudi priporočeni bivanjski standardi, zato so v glavnem zagrebškem urbanističnem načrtu leta 1971 dali prednost gradnji stanovanj, velikih od 73 do 85 kvadratnih metrov.

Ker je urbanistični načrt za Travno predvideval tudi velik osrednji park, je bil tudi za pozidavo potreben večji obseg oziroma površina, da bi bilo doseženo optimalno razmerje med številom stanovanj, javnimi površinami in zelenjem. Pozidavo tega naselja so si razdelila vodilna gradbena podjetja, vsak blok je načrtoval drug projektantski biro, zato je bilo tudi več arhitekturnih jezikov. Ogromno poslopje v Travnem, ki sta ga projektirala Đuro Mirković in Nevenka Postružnik, se razteza vzdolž Ulice Božidarja Magovca od hišnih številk 1 do 15 ter od 23 do 63. Gre namreč za dve stavbi, veliko in malo Mamutico, ki ju povezujejo plato za pešce in garaže. Zgradilo ju je podjetje Industrogradnja, eden od gradbenih velikanov, ki so propadli med tranzicijo po letu 1990.

K Mamutici so leta 1984 po projektu Hrvojke Paljan dogradili še Dom kulture, današnji Kulturni center Travno. Dodajmo še, da je v zgradbi poleg 1169 stanovanj še 256 garaž in 24 lokalov. Če bi bil plato med blokoma ozelenjen, bi bilo območje prijetnejše za bivanje, hkrati bi zelenje verjetno omililo posledice močnih vetrov, ki pihajo med obema stavbama, ocenjujejo strokovnjaki. Zanimivo je, da bi jo morali imenovati Tratinčica (cvet marjetice). Po urbanističnem načrtu Miroslava Kollenza bi morali vsako stavbo v tej zagrebški četrti poimenovati po travniški roži, vendar se to ni uresničilo.

V medijih pogosto zasledimo izjave stanovalcev Mamutice, da radi živijo v takšni megazgradbi, ki je zasnovana kot mesto v malem. Razlog za to so prostorna in dobro načrtovana stanovanja, ki tudi po današnjih standardih veljajo za kakovostna, celo luksuzna. Mamutica je zaradi družbenih omrežij in zanimanja za arhitekturo iz časa socializma postala tudi prava turistična atrakcija. Večkrat si jo pridejo ogledat skupine mladih arhitektov in študentov. V Mamutici so stanovali tudi številni znani ljudje, kot so pokojni igralci Mustafa Nadarević, Ivica Vidović in Božidar Orešković ter pevec Danijel Popović, ki zdaj živi v Sloveniji. Tam je bilo posnetih več filmov in serij, nazadnje je Hrvaška radiotelevizija leta 2008 tukaj posnela kriminalno serijo Mamutica, s poudarkom na policijskih primerih, ki se rešujejo v stavbi in okoli nje. Ker je znotraj stavbe eden najmasivnejših agregatov, je bilo v primeru vojne Mamutico predvideno spremeniti v bolnišnico. Samo ena zgradba v Zagrebu je bila zgrajena še po njenem vzoru, Super Andrija v naselju Siget. Obe zgradbi bi prenesli najmočnejši potres. (nr)