Najvplivnejši rock kitarist vseh časov je Jimi Hendix, ki je bil na sceni samo štiri leta, a mu je uspelo z inovacijami, posebej s soliranjem in distorzijo, navdušiti glasbene sladokusce in tudi tiste, ki glasbo poslušajo mimogrede. Hey Joe, The Wind Cries Mary, Purple Haze in drugi hiti čudežnega glasbenika, ki je živel samo 27 let, so večni prav zaradi njegove vreščeče kitare, ki je znala pripovedovati glasno in tiho, se veseliti in jokati. Njegovo kratko življenje je bilo intenzivno in mitično.
Med velikimi kitaristi s posebno zgodbo je bil tudi blues kitarist Robert Johnson. O njem so govorili, da je eden tistih, ki so prodali dušo hudiču za svoje mojstrstvo. Šestnajstletna žena mu je umrla, potem se je posvetil glasbenim popotovanjem iz kraja v kraj. Nadzemeljsko virtuozni kitarist, ki je naredil samo 29 pesmi, je živel na cesti in presenetljivo tam tudi končal. Kot Hendrix, Janis Joplin, temačni kantavtor Nick Drake, Kurt Cobain in Jim Morrison je umrl mlad, star 27 let. Tik preden bi doživel veliko slavo z nastopom v Carnegie Hallu v New Yorku, mu je na privatni zabavi v Three Forsku v državi Misisipi ljubosumni mož dolil strup v kozarec viskija. Eric Clapton, tudi veliki kitarist, je s Creami izvajal njegovi pesmi Cross Road Blues in From Four Until Late, in mu kasneje posvetil album Me and Mr. Johnson, Keith Richards je blues mojstra tudi pogosto omenjal kot svojega vzornika.
Novinar in gimnazijski profesor
Zgodba Marka Knopflerja iz skupine Dire Straits (spominjamo se je zaradi koncerta v Stožicah) je veliko bolj umirjena, a prav zaradi tega posebna. V njej ni nič ekstremnega, razen - v pozitivnem smislu - njegovega skladanja in igranja kitare. Knopfler je zmerom bil navzven enostaven človek, ki bi ga na odru pred koncertom imeli za odrskega delavca in ne za glavno zvezdo dogodka. Dire Straits bi tisti, ki skrbijo za glasbeno potrošnjo množic, torej lahko celo spregledali, če ne bi poslušalci radiev množično želeli slišati njihove Sultans of Swing. Leta 1978 je Mark Knopfler tako po volji ljudstva postal svetovno znan in do današnjih dni ostal zvezda, ki mu je več do glasbe kot do slave. "Slava mi nikoli ni prijala," je rekel v enem od intervjujev (ki jih tudi ni dajal prepogosto).
Na visokem 27. mestu
Po časopisu Rolling Stone najboljšemu Hendrixu sledijo odlični kitaristi Duane Allman iz skupine Allman Brothers Band, B. B. King, Eric Clapton, blues kitarist Robert Johnson, Chuck Berry, Stevie Ray Vaughan, Ry Cooder, Jimmy Page, Keith Richards, Kirk Hammett iz Metallice, Kurt Cobain, Jerry Garcia iz benda Grateful Dead, Jeff Beck, Carlos Santana, Johnny Ramone, Jack White iz White Stripes, John Frusciante iz Red Hot Chili Peppers, Richard Thompson, James Burton, kitarist, ki je igral tudi z Elvisom Presleyjem, Johnnyjem Cashem in številnimi drugimi zasedbami, George Harrison, Mike Bloomfield, ki je igral tudi z Dylanom in Alom Cooperjem, Warren Haynes iz The Allman Brothers Band, The Edge iz U2, blues kitarist Freddy King, Tom Morello iz Rage Against the Machine, Mark Knopfler iz Dire Straits je na visokem 27. mestu. Za njim so tudi takšni velikani, kot so Brian May, John Fogerty, Frank Zappa in Pete Townshend.
Pesmi ustvarjalca pokličejo
V otroštvu si je želel kitaro Fiesta Red Fender Stratocaster, kakršno je imel Hank Marvin iz The Shadows, a je bila za njihovo družino predraga. Kupili so mu kitaro Höfner Super Solid z dvema pick upoma in nanjo je neumorno igral. Kitarski izraz, to je druga legenda o njem, je odkril povsem slučajno. Na neki zabavi so mu prijatelji rekli, naj jim kaj zaigra na kitaro. V hiši so imeli samo staro akustično kitaro s tako tankimi strunami, da je ni bilo mogoče igrati s trzalico, ampak samo s prsti. Takrat naj bi bil ugotovil, kako dober je v fingerpickingu, ubiranju strun s prsti, ki je značilnost njegovega sloga igranja.
Leta 1995 je končal zgodbo z Dire Straits in nadaljeval samostojno kariero. S 120 milijoni prodanih plošč in štirimi grammyji je eden najuspešnejših glasbenikov sploh. Velja za legendarnega kitarista. Ima poseben način igranja, ki v veliki meri še vedno ostaja skrivnost za posnemovalce.
Značilne zanj so izjave, kot ta, da ima raje studio kot ladjo; da včasih veš, kaj bi moral reči, včasih pa se dolgo vrtiš okoli bistva in ti ni nič jasno. Včasih človeka pesmi same pokličejo, je tudi rekel. Priporoča, da se sledi kompulzivnemu v sebi. Ni stvar v tem, kaj zmorete, ampak kaj morate napraviti, velja pri ustvarjalnosti.
S soprogo in dvema hčerkama živi v Notting Hillu, v glavnem umaknjen v zasebnosti.