Misli tragično preminule popotnice Eve Žontar: Življenje je za to, da se učimo

Zvezdana Bercko
21.03.2021 04:46
Misli Eve Žontar, ki so izšle v knjigi Svobodno srce, navdušujejo, navdihujejo in opogumljajo tudi v tem nepredvidljivem času.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Življenje je več kot služba, materialne dobrine in (lažni) občutek varnosti. Foto: Evkaliptus.si
Evkaliptus.si

Mineva že tretje leto od tragične smrti Eve Žontar, popotnice in ljubiteljice narave, ki je navduševala s svojo strastjo do življenja in pozitivnim pogledom na svet. Njene misli in motivacijske zapise, nastale med potovanjem s kombijem po Južni Ameriki, so zdaj zbrali in izdali v knjigi Svobodno srce. Globoke misli, ki izražajo neizmerno radost bivanja, lahko navdihujejo in opogumljajo tudi v tem zahtevnem in nepredvidljivem času. Knjiga Svobodno srce je nastala Evi v spomin, nam pa v opomin, da je življenje prekratko, da bi ga živeli kar tja v en dan, so zapisali pri založbi Planet.

Eva Žontar (1991-2018) je bila diplomirana biologinja, certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa so ji bogatili narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. Redno je pisala blog Evkaliptus, objavljala na družbenih omrežjih (vsi ti zapisi ostajajo odprti), njeni veganski recepti za sladice so izšli v knjigi Simpl sladice.

Nekega dne v septembru 2016 se je odločila, da ne bo šla v službo, ampak v Južno Ameriko. S tedanjim fantom Francijem sta s pomočjo Evine družine star kombi predelala v avtodom. "Odločila sva se, da kljub uspešno zaključeni izobrazbi in pomislekom okolice slediva svojim sanjam in iz življenja potegneva nekaj več kot službo, materialne dobrine in (lažni) občutek varnosti," sta zapisala na tedaj še skupnem blogu Evkaliptus. A življenje ubira nepričakovane poti. Po sedmih mesecih potovanja sta se kot par razšla, Franci se je vrnil v Slovenijo, Eva pa se je odločila, da ostane v Južni Ameriki in potovanje nadaljuje. Sama.

Sama s kombijem po Južni Ameriki Foto: Facebook
Facebook

"Tik po tem, ko se je vrnil v Slovenijo, je bilo zame težko obdobje. Cel kup dvomov, ali bi sploh nadaljevala, česar sem se lotila. In sem vztrajala! Preveč sem si želela tega, kar počnem - spoznavati nove kraje, ljudi, predvsem pa zaupati v življenje in preizkušati lastne meje. Danes sem tako zelo vesela, da sem vztrajala. Če ne bi, ne bi nikoli videla, da zmorem. Predvsem ne bi nikoli z gotovostjo vedela, da lahko zaupam v življenje ... Danes se bolj kot kdajkoli prej zavedam: življenje je za to, da se učimo. Učimo, da nas ni strah - ker kaj je najbolj strašljivo, kar se nam lahko zgodi? Na koncu vedno smrt - in ta pride itak. Zate, zame, vsi umremo. Če bi se tega bolj zavedali, bi marsikatero odločitev v življenju sprejeli drugače. Marsikdo bi živel drugače, manj dal na mnenja drugih, več tvegal … in se posledično manj bal smrti. Ah, življenje je lepo!" je zapisala na samostojni poti, ki jo je vodila preko Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Čila do Argentine.

"Je pomemben cilj ali je bolj pomembna sama pot? Zame se oboje prepleta. Najlepša je pot, a tudi cilj je dobro imeti. Dobro je vedeti, kaj hočeš in kam si želiš. Tako se je lažje zbrati in pogumno iti v smer, ki si si jo začrtal. To pa še ne pomeni, da nato obsedeno razmišljamo samo o končnem rezultatu in živimo samo za trenutek v prihodnosti, ki smo si ga zamislili. Ne, obratno! Ko enkrat v 'Vesolje' (ali kamorkoli pač že želite) vržemo svoj cilj in željo, je to dovolj. Potem se lahko prepustimo in opazujemo, kaj se dogaja na poti. Ne sedimo na miru in čakamo, da stvari same padejo z neba, tudi to ne. Storimo, kar je v naši moči, a to storimo z užitkom, radostjo in polnim zavedanjem. Vse damo od sebe, a se ob tem ne počutimo, kot da se za kaj žrtvujemo. Takrat sama pot postane cilj in začrtani cilj postane majhna zmaga, ki že vodi naprej, v naslednjo pot. Življenje je prekratko, da bi zaradi obsedenega razmišljanja o prihodnosti pozabili na trenutek, v katerem smo točno zdaj. In prav v tem tukaj in zdaj tudi najlažje vidimo, kje smo in kam gremo, česa si res iz srca želimo in česa vsega smo zmožni," je 6. aprila 2018 zapisala na facebooku.

Na koncu vedno smrt - in ta pride itak. Če bi se tega bolj zavedali, bi marsikatero odločitev v življenju sprejeli drugače. Foto: Facebook
Facebook

Za Evo ni bilo omejitev. Njena strast do preizkušanja lastnih meja jo je vodila na Alpamayo, 5947 metrov visoko goro v perujskih Andih, ki s svojo sneženo piramido velja za eno najlepših gora na svetu. Ob vzponu 30. junija 2018 je alpinistično odpravo, katere članica je bila Eva, presenetil snežni plaz, v katerem je izgubila življenje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.