Zadnja leta so naša srca osvojili pikantni, ostri okusi. Mnogi zato na vrtu sadijo feferone, vedno več pa tudi čilije. Feferoni so pri nas že skoraj tako dolgo kot paprika, čili pa je prišel k nam pred nekaj leti. Domovinsko pravico si je pridobili zelo hitro, imamo že prave zbiralce, ki iščejo, zbirajo, sadijo številne sorte čilija.
Feferoni in čiliji so v najbližjem sorodstvu s papriko, v bistvu obstaja tudi možnost križanja. Feferoni so iz iste vrste Capsicum anuum, kar pomeni, da se s papriko križajo brez težav. V isto botanično vrsto pa sodijo tudi sorte čilija anaheim, fire cracker, japaleno (v različicah) in seveda še veliko drugih.
Pri nas je težava, ker nismo zadovoljni z malo, zato mnogi gojijo številne druge sorte in si sami pridelujejo seme. Zelo težko je namreč priti do podatkov, v katero vrsto posamezne sorte čilijev sodijo.
Sladko, ostro, pekoče
Osnovno pravilo razmnoževanja v naravi je, da se različni osebki iste vrste zelo radi križajo med seboj. Potomec potem ni enak svojim staršem. Vrsta Capsicum je sicer v osnovi samoprašna, to pomeni, da je verjetnost križanja manjša, a tudi ne tako majhna, saj je verjetnost za opraševanje s tujim cvetnim prahom tudi do 35-odstotna, predvsem v rastlinjakih je pogosto višja. Zato za seme vedno izberite prve plodove najlepših rastlin. Po možnosti posamezne sadite v kvadrate, ne v vrste, potem pa seme poberite z rastlin v sredini takega kvadrata.
Čilije uvrščamo še v druge skupine. Vrsta C. chinense ima nekaj najbolj pekočih sort, kot so habanero v različnih barvah, red cap, cayene in druge. V skupini C. frutescens poznamo predvsem tip tabasco. Imamo pa še dve vrsti čilija, Capsicum pubescens in Capsicum baccatum.
Feferoni so lahko sladke, ostre ali zelo ostre sorte, pri čilijih pa sladkih pravzaprav ne poznamo, samo ostre, zelo ostre in zelo zelo ostre.
Ali lahko ostrina, pekoč okus preide tudi na sladke paprike ali feferone? Pri nas se ljudje pogosto bojijo pridelovanja ostrih, pekočih sort feferonov in čilijev. Menijo namreč, da bo potem vse na vrtu pekoče, zlasti pa se bojijo, da bodo pekoče tudi paprike. To se seveda ne bo zgodilo v tekočem letu. Torej na vrtu lahko rastejo vse tri vrste v lepem miru in sožitju, čeprav je bolje, da rastejo feferoni in čiliji ločeno od paprik, a zaradi drugih razlogov. Vendar pa semena v tem primeru raje ne pobirati, saj se feferoni in čiliji C. anuum ter paprike med seboj križajo. In ker je divja vrsta paprike ostra, se naša sladka zelo dobro in hitro skriža z ostrimi sorodnicami. A pekoči okus bodo imeli plodovi, ki bodo zrasli iz semena v naslednjem letu. Da si boste lažje predstavljali: če skupaj ležeta črnec in belka, belka seveda ne bo postala črnka, njun otrok pa bo zagotovo temnopolt.
Še manj si ostrega okusa želi druga zelenjava na vrtu, tudi o tem sem že pogosto debatirala s prestrašenimi vrtičkarji. Paprike in čiliji (ali feferoni) naj rastejo vsaj deset metrov narazen, če pa med njimi naredite oviro, kot je visoki fižol, je še bolje. Kljub temu vedite, da je križanje možno. Še nekaj svetujem: če na vrtu vedno pridelujete sladke in ostre tipe C. anuum, potem raje ne pobirajte semena oziroma vsak plod sladke paprike (feferonov), s katerega boste pobrali seme, naprej pokusite, in to pri peclju, kjer je najbolj oster. Če sumite, da je okus rahlo pekoč, semena ne poberite.
Vzgoja
Čiliji in večina sort feferonov so nekoliko nežnejše rasti in tudi bolj zahtevni glede vročine in predvsem vlage. Po drugi strani pa jih nekoliko manj gnojimo, saj preveč dušika vedno pomeni nekaj manj ostrine. Prav tako zahtevajo še več sonca in več toplote kakor paprika. Najbolj zagotovo dobite kakovosten pridelek v rastlinjaku, če rastline seveda ustrezno namakate. Enako velja za papriko.
Seveda si pridelave čilija in feferonov ne moremo zamisliti drugače kakor z vzgojo sadik. Za kvalitetno sadiko potrebujete nekaj dalj časa kot pri papriki in še več časa kakor pri paradižniku. Zato semena sejemo že februarja. A ne ustrašite se, kljub vsemu še vedno ni prepozno. Kakovostno sadiko lahko vzgojite samo v ogrevanem rastlinjaku.
Na prosto šele, ko je res toplo
Vse paprike, tudi čilije in feferone, sadimo na prosto, ko je že poletno toplo, sicer se bo cvetenje zakasnilo in pridelek bo zato manjši. Torej na prosto naj gredo rastline šele po 15. maju, v rastlinjak pa po 1. maju. Vsaka temperatura pod 15 °C namreč že pomeni delno ali popolno odmiranje prvih cvetov, pod 10 °C pa cvetov kasneje sploh ne bo v tej etaži. Zato je potem cvetenje zelo pozno, s tem je tudi pridelek kasnejši, a pogosto tega sploh ne opazimo.
Čili kot insekticid
Čiliji so uporabni tudi kot insekticid. Posušimo in zmeljemo jih v prah, dve žlici tega namočimo v litru vode, lahko dodamo še nekaj detergenta za posodo ali mila, tudi žličko sode bikarbone in poškropimo prizadete rastline.
Sama bi čilije in feferone raje gnojila s kompostom, nekje do osem litrov na kvadratni meter, kot pa s hlevskim gnojem. Gnoja damo do največ 1,5 litra na kvadratni meter, in to že v jeseni, da bo do sajenja res preperel.
Razdalja med rastlinami ob sajenju je odvisna od sorte, predvsem pri čilijih, saj so nekatere sorte zelo visoke in bujne, druge pa nizke in dokaj nežne. Vsekakor ni potrebe po sajenju dveh sadik skupaj.
Prav gotovo pa vam bodo rastline izredno hvaležne za zastiranje tal. Potrebujejo namreč vročo glavo (veliko sonca za nadzemne dele rastline) ter mokre in hladne noge. Zastirka bo preprečila, da bi močni poletni sončni žarki preveč ogrevali zemljo in korenine, zagotovila pa tudi bolj enakomerno preskrbo z vodo. Brez namakanja se sicer sama pridelave feferonov in čilijev ne bi šla. Namakamo obilno in globoko, in če se odločite za zastirko, tudi relativno redko (dvakrat na teden). A frekvenca je vedno odvisna od lege in vremenskih razmer. Vsekakor je oskrba z vodo zelo pomembna, če želite imeti kvalitetne in težke, sočne plodove.
Na isto mesto lahko čiliji, feferoni in paprika pridejo samo vsako tretje leto, le tako boste preprečili propadanje sadik zaradi različnih glivičnih in tudi bakterijskih bolezni.
Bolezni in škodljivci
Čiliji in feferoni so zelo zdrave vrtnine, če jim zagotovite toploto in sonce. Seveda je deloma odvisno tudi od sort, a največjo težavo povzročajo glivice padavice, ki so posledica ozkega kolobarja in mogoče še bakterijske bolezni. Včasih se pojavijo tudi uši, a skoraj vedno zginejo tako hitro, kot so se pojavile. Prah čilija lahko uporabljamo kot insekticid in z njim preganjamo uši z drugih rastlin.
Proti bakterijskim pegavostim se je težko boriti. Najbolj nevarne so zato, ker mnogi poskušajo ustaviti razvoj teh pegavosti z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Ta ne pomagajo, pridelek pa bi težko imenovali še zdrav. Na listih vidimo okrogle temnejše pege, obdane z rumenim robom, pozneje pa listje množično odpada. Te pege opazimo tudi na plodovih, lahko pa vidimo tudi množico drobnih rjavih peg, ki pozneje počijo v obliki križa. Na plodovih so sprva vodene in pozneje rjave drobne pege. Gre za dve bakterijski pegavosti, ki pa imata enak končni učinek - manjši pridelek. Obvladujemo, upočasnjujemo ju lahko samo z bakrenimi pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi.
Žal se zelo pogosto prenašata s semenom. Posebno sorte s koničastimi plodovi najpogosteje nosijo okužbe na semenu. Včasih jih vidimo že na sadikah, kasneje se bolezen zaradi suhega, vročega poletja ustavi, jeseni pa izbruhne z vso silo. Če jo opazite že spomladi, jo skušajte s primernimi ukrepi zajeziti že takrat.
Rastline ves čas krepimo z izvlečki iz morskih alg ali rastlinskimi izvlečki. To lahko počnemo tudi z razredčenim mlekom (sirotko), ob začetnem pojavu lahko uporabimo žajbljev čaj. Najbolj pa upočasnjuje razvoj teh bolezni baker. Dokler imamo pri nas bakrena listna gnojila, uporabljajte raje ta, saj so dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Njihovo uporabo priporočam predvsem, če opazite pegavost že spomladi. Ker baker upočasnjuje rast, dva dni za njim uporabite še pripravke iz izvlečkov morskih alg. Ponovite vsaj trikrat v kratkem časovnem intervalu oziroma ponavljajte tako dolgo, dokler so temperature pod 30 °C in je v zraku in na listih veliko vlage.
Če boste imeli rastline na soncu, če bo kolobar dovolj širok, z zastirko in vodo pa boste poskrbeli za zdrav koreninski sistem, s čiliji in paprikami ne bi smelo biti večjih težav.
