Najlonke, eden največjih izumov v modi: Močne kot jeklo, fine kot pajkova mreža

Najlonke so pomenile revolucijo v oblačenju in emancipaciji žensk.

Letos, ko se spominjamo okroglih obletnic številnih dogodkov, ki so usodno spremenili svet, mineva tudi 80 let od na prvi pogled obrobnega dogodka: 27. oktobra 1939 so v šestih izbranih prodajalnah v Wilmingtonu v ameriški zvezni državi Delaware začeli prodajati najlonske nogavice. Eden največjih izumov na področju mode, ki so ga javnosti prvič pokazali nekaj mesecev prej na svetovni razstavi v New Yorku, je prav tako spremenil zgodovino. Ne samo z revolucijo v oblačenju, ampak še bolj s prispevkom k emancipaciji žensk. Mnogi štejejo najlonke za najpomembnejši izum za ženske sploh.
Nogavice, na zadnji strani sešite z značilno črto, so predstavili s sloganom Močne kot jeklo, fine kot pajkova mreža. Takrat so menili, da so narejene iz čudežnega materiala.
Najlon, prvi umetni poliamid, je izdelal ameriški kemik Wallace Hume Carothers v 30. letih prejšnjega stoletja po dolgem iskanju cenejšega nadomestka za svilo. Najlon je podoben svili in ima nekatere njene lastnosti, a je precej cenejši. Zaradi svoje trpežnosti je široko uporaben. Uporabljajo ga za izdelavo vlaken, iz katerih izdelujejo oblačila, vrvi, šotore, jadra, preproge ... Ker ga je lahko oblikovati, hkrati pa je precej trden in odporen material, nadomešča v nekaterih primerih tudi kovine.

Najlon je podoben svili in ima nekatere njene lastnosti, a je precej cenejši.

Pretepi za najlonke

Ženske so, kot poročajo zgodovinski viri, za njimi ponorele. Kajti že v 20. letih prejšnjega stoletja - v času, ko so se krila prvič v zgodovini drzno skrajšala do tik pod koleni - so nogavice postale pomemben modni dodatek. Prej so jih ženske nosile le zato, da jih ni zeblo, pod do gležnjev segajočimi krili se jih tako ali tako ni videlo, zato ni bilo pomembno, ali so bile grobo pletene iz volne ali bombaža. Pod vedno krajša krila pa so potrebovale finejše nogavice. Pred iznajdbo najlona so take izdelovali le iz pregrešno drage svile.
Paradoksalno pa so najlonke, ki so ob prihodu na trg stale manj kot dva dolarja, kmalu postale celo dražje od svilenih nogavic. Povpraševanje po njih je namreč daleč presegalo ponudbo. Že v prvem letu so jih v ZDA prodali 64 milijonov parov. Cena je poskočila na 20 dolarjev, preračunano v današnji denar.

MED MITOM IN RESNIČNOSTJO

1. Svet je onemel, ko se je Marlene Dietrich leta 1930 v filmu Modri angel prva pojavila v kot dih tankih in prosojnih, takrat še svilenih nogavicah.
2. Wallace Hume Carothers, izumitelj najlona (in tudi neoprena) je storil samomor, še preden je bil novi material javno predstavljen.
3. Na svetovni razstavi leta 1939 so skupaj z najlonkami prvič predstavili tudi klimatsko napravo, televizor in barvno fotografijo.
4. Brežiški muzej hrani najlonke, ki jih je nevesta s Trebeža pri Brežicah leta 1960 kupila v Zagrebu in jih oblekla le enkrat - za poroko.
5. Družba Sheerly Genius je na Kickstarterju lani predstavila neuničljive najlonke, narejene iz materiala, ki ga uporabljajo za izdelavo neprebojnih jopičev.

Na zadnji strani so narisale črto, da bi poustvarile videz najlonk.

Ko je "šla zanka"

V Evropo so najlonke prišle z ameriškimi vojaki. Tudi za Evropejke so pomenile najvišji modni standard in zanje so bile pripravljene storiti marsikaj. Še dolgo po koncu druge svetovne vojne so veljale za simbol obilja in prestiža. Tudi pri nas, kjer so jih začeli izdelovati v 50. letih v tovarni nogavic na Polzeli. "Tista ženska tam se gre veliko damo. Samo poglej si, koliko najlonk je obesila", piše Slavenka Drakulić v knjigi Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali.

Velika dama - samo poglej, koliko najlonk je obesila

Legendarne pegice

V Tovarni nogavic Polzela so leta 1969 naredili prve hlačne nogavice v takratni Jugoslaviji. To je bil za tiste čase pomemben tehnološki uspeh. Poimenovali so jih Peggy, pegice so kasneje postale sinonim za hlačne nogavice katerekoli znamke.
Desetletja so jih prodajali v nespremenjeni embalaži, ki jo je krasila fotografija avstrijske manekenke Eve Rueber-Staier. Nekaj mesecev po tem, ko so jo fotografirali za pegice, je postala mis sveta. Nato se je lotila igralstva, nastopila je tudi v treh filmih o Jamesu Bondu. Muzej novejše zgodovine hrani pričevanje Stanka Novaka, vodje priprave dela v tovarni Polzela, da so "po naročilu pletli hlačne nogavice za Jovanko Broz, ki je imela hlačni del številka 4, nogavico pa v velikosti 2".
V Polzeli so pegice, po katerih so postali znani doma in po svetu, proizvajali - kasneje pod imenom Peggy Extra - vse do žalostnega konca tovarne.