Napake, zaradi katerih lahko za vedno ostanemo na dnu morja

Ne smemo delati panike, bolje se je naučiti, kako poskrbeti za varnost, o nevarnostih pri potapljanju reče Jure Daić iz društva H2O team, slovenski rekorder v potapljanju na vdih. Podatkov o tem, koliko je nesreč pri potapljanju, ni. "O tem ni pravilne statistike, ker v en koš dajejo tako potapljače kot plavalce." Sicer opažam trend upadanja števila nesreč pri potapljanju, kar predvsem pripisujem dejstvu, da se zmeraj več ljudi odloča za tečaje potapljanja, na katerih se naučijo pravil varnega potapljanja.

Potapljanje na vdih velja za nevaren šport tedaj, ko govorimo o neukih, samoukih ali napačno podučenih potapljačih, poudarja. "Če potapljač upošteva vsa varnostna priporočila in se nauči pravilnega potapljanja, postane potapljanje na vdih varen šport." S pravilnim znanjem lahko preprečimo številne neprijetne situacije v morju, poškodbe ali celo najhujše nezgode. Daić meni, da ima šport, ki je popularen posebno med mladimi, v njegovem društvu je 200 članov, terapevtske učinke pri premagovanju stresa, ​anksioznosti in tesnobe, umirja misli, pripomore k samoobvladanju telesa in zdravi nekatere dihalne bolezni.

Gotovo ste takrat, ko ste bili začetnik, tudi vi delali napake.

Kot otrok sem se pričel potapljati z očetom. Glede na znanje, ki ga imam danes, lahko vsekakor potrdim, da mi je v marsičem dajal napačna navodila o tem, kako naj se potapljam. Zaradi napačnega znanja so bili tako plitki potopi dosti bolj nevarni od globinskih potopov in jih danes izvajam s pravilnim znanjem. Zato je sedaj vsekakor moje vodilo, da svojim tečajnikom predam znanje o pravilnem potapljanju, najprej na predavanjih o teoriji, sledi učenje v praksi, ki je še pomembnejše.

Ko gre kaj narobe, je treba hitro in trezno reagirati.

Spominjam se skrajno neugodnega dogodka, ki se mi je pripetil v mladosti, ko me je pri vračanju na površje dva metra pod gladino ustavila vrv, ki se mi je ovila okrog noža. V tistem trenutku sem ostal miren in sem vrv odvil ter v zadnjem trenutku priplaval na površje. Tako tudi del tečaja posvečam temu, da tečajnike naučim, kako ravnati v neugodnih situacijah, do katerih lahko pride pod gladino.

Tudi kolo smo se morali naučiti voziti. No, prej smo vseeno tudi padali.

Res je, tako kot se je vsak naučil voziti kolo, se tudi lahko nauči potapljati na vdih, seveda ob upoštevanju pravil varnega potapljanja. Marsikateri tečajnik ob pričetku tečaja izraža dvom o tem, ali se mu bo uspelo potopiti do določene globine, pa je na koncu tečaja zmeraj pozitivno presenečen nad svojim uspehom.

Samo svojih sposobnosti ne smemo precenjevati, pravite.

Drži, največ nesreč pri potapljanju je posledica precenjevanja svojih sposobnosti. Zato sem tej nevarnosti dal v priročniku še poseben poudarek.

Na kaj še opozarjate?

Mentalna nepripravljenost in nepravilno dihanje pred potopom sta najpogostejši napaki. S pravilnim dihanjem preprečimo nevarnost, da bi pod gladino izgubili zavest. V priročniku, ki ga je mogoče brezplačno sneti s spletne strani društva H2O team, je opisano, kako skrbeti za varnost, ko se ni mogoče potapljati v paru, kako preprečiti precenjevanje svojih zmogljivosti, kako pravilno dihati. Predstavljeni so nasveti, kako obvladovati stres, kako se pravilno pripraviti na potop, kakšni sta pravilna prehrana in hidracija in kdaj je čas za varen povratek na površino.

Vas je v društvu vedno več?

Zadnja leta beležimo precejšne povečanje zanimanja mladih, ki želijo spoznati ta šport in kako se ga pravilno lotiti.

Vi sami še postavljate rekorde? Se še potapljate zelo globoko?

Zaradi precejšnje zasedenosti z izvajanjem tečajev težko najdem čas za udeležbo na tekmovanjih in za postavljanje rekordov. Sem se pa v preteklem letu udeležil potapljanja za raziskovalne namene, tako da sem si kot prvi na svetu na globini 60 metrov sam odvzel arterijsko kri. Sama izvedba odvzema krvi je bila precej zanimiva, saj sem se potopil z injekcijo v roki. Mojo kri so nato prevzeli za namene preučevanja reakcij, ki se zgodijo v telesu ob potopu v takšno globino.