Bojan Tomažič
Strokovnjak za kulturno dediščino dr. Igor Sapač je med 91 podpisniki pisma ptujski županji Nuški Gajšek, naj občina odstopi od nameravanega rušenja stare usnjarne ob Dravi. Niti odgovorila jim ni, pred novinarji je samo poudarila, da je občina za poseg dobila dovoljenje ministrstva za kulturo. Profesor Sapač, inženir arhitekture in umetnostni zgodovinar, ob tej ignoranci opozori na izjemno slabo in celo škodljivo zakonodajo o varstvu kulturne dediščine in na neučinkovitost inšpekcijskih služb. "Če lastnik kulturnega spomenika ne vzdržuje, ga država ne sankcionira. Ko se čez nekaj let gradbeno stanje spomenika poslabša, lastnik plača enega ali dva gradbena inženirja, ki sta za primeren honorar pripravljena domnevno strokovno napisati vse, kar lastniku zanemarjenega spomenika ustreza, med drugim tudi z dramatičnim podtonom, da spomenik ogroža življenje ljudi, in nato ni več nobenih ovir za zeleno luč za njegovo rušitev.
Vse kaže, da smo se v odnosu do lastne kulturne dediščine popolnoma prilagodili kapitalskim interesom in cestarsko-parkiriščni ideologiji in posledično pogledi županov očitno ne sežejo več dlje kot do naslednjih volitev. Volivci smo prav neumni, da izbiramo takšne župane in županje, ki z našim denarjem podirajo našo kulturno dediščino in pri tem zatrjujejo, da urejajo kraje ter skrbijo za vsestranski napredek. Čeprav je bilo že dolgo nazaj znanstveno dokazano, da so prenove bolj trajnostne in tudi cenejše od primerljivih novogradenj ter da je s tistim denarjem, ki je določen za izvedbo rušitvenih del, mogoče zlahka izpeljati najnujnejšo sanacijo."
Gradbeno stanje pomembne ptujske stavbe je še vedno zadovoljivo in dopušča smiselno prenovo za različne namene, pove dr. Sapač. "Stara usnjarna je brez posebnih poškodb prestala oba lanska potresa z epicentroma na Hrvaškem, kar dokazuje, da je statično dovolj stabilna in v boljšem gradbenem stanju, kakor se to morda zdi na prvi pogled."
Več si lahko preberete v jutrišnji izdaji Večera v nedeljo.
