Miša Pušenjak
Sedim pred računalnikom in razmišljam, kaj naj pravzaprav napišem. Prepričana sem, da o vrtu, zelenjavi v tem in prihodnjem tednu ne bo nihče razmišljal. Nisem pa tako dobra gospodinja, da bi vam postregla z nasveti za kuhanje, pospravljanje; to so opravila, ki bodo zagotovo v ospredju v naslednjih dnevih. Tudi o ravnanju z rastlinami, ki so simbol lepih praznikov, ki so pred nami, sem že pisala. December je tak lep mesec, ko je na vrtu najmanj dela. Lahko bi rekli, da je edini mesec, v katerem nam na vrtu resnično ni treba početi čisto nič.
Ptički in njihovi grmički
Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Letos jim sicer ni hudega, pa vendar je treba tudi njim občasno dokazati, da bodo imele pri nas vedno hrano, ko jo bodo potrebovale. Če smo nanje mislili pri zasajanju vrta, potem imamo sicer na vrtu še nekaj rastlin, ki imajo za njih užitne plodove. Naj naštejem pet grmičkov, ki so pozno jeseni in zgodaj pozimi pomembni za naše ptice.
Prvi je glog, ki ga uvrščamo tudi med zdravilne grme, seveda tistega divjega. Tudi na vrt lahko posadite kakšno rastlino, ki je celo lepša od tiste v naravi. Naravni glog pa je lahko sestavni del lepe, pisane žive meje na vrtovih, kjer je za to seveda dovolj prostora.
Naslednje, tudi zelo lepo drevo je jerebika. Zadnja leta so zelo moderne katalpe. So hitro rastoča drevesa, ki rastejo v naravno lepi dežnikasti obliki. Jerebika ima vse te lastnosti, le da nam jeseni rodi tudi užitne, dekorativne rdeče jagode, ki so pticam zelo kvalitetna hrana. Jerebike so pred nekaj leti, ko smo panično sekali sadovnjake zaradi ognjevke, nekako izgubile svoj čar. Zdaj, ko vidimo, da ni uničevanje tisto, kar lahko naredimo v boju s to resnično nevarno bakterijo, je čas, da jih spet vrnemo na naše vrtove.
Bezeg je za večino plevel. Napaka!
Praznično voščilo
Vsem, ki redno berete moje prispevke, z mano klepetate na radiu ali spremljajte moje delo ali pa imate preprosto radi naravo, cvetlice in druge rastline, želim mirne in srečne praznike, v novem letu pa veliko lepega. Da pa bomo imeli praznike res lepe in mirne, vas prosim, izognite se uporabi vseh pirotehničnih sredstev, ki vse živali pa tudi mnoge ljudi za kar nekaj časa zelo prestrašijo. Naši hišni ljubljenčki imajo našo podporo in pomoč, pa jim nič ne pomaga. Zunanje živali pa veliko energije porabljajo samo za preživetje. Hrana je bolj pičla, zadostuje za zimske dneve. A pokanje pomeni velik stres, veliko, neracionalno porabo energije. Pogosto ni samo trenutni pok in strah vzrok smrti živalic. Velika poraba energije za premagovanje stresa pa pomeni kapljico čez rob, zaradi katere mnogi ne preživijo.
Naj bodo prazniki mirni. Nesreč, težav, nasilja je na žalost dovolj že skozi leto.
Seme stročnic zamrznemo
O kaljenju semena, pospravljanju predalov sem že pisala v Večeru v nedeljo, a naj dodam še sledeči koristen nasvet. Ob pospravljanju predalov poiščite seme fižola in ga dajte že zdaj v zamrzovalno skrinjo, če tega še niste storili. Podobno naredimo tudi s semenom graha. Vsi poznate neprijetne luknjice v semenu fižola in bele črvičke v grahu. To sta dva škodljivca, ki imata podobnem razvojni krog. V času pred cvetenjem parčki hroščkov veselo letajo in se parijo. Samice zaležejo jajčeca v plodnice stročnic, v semenu ostanejo ves čas skladiščenja. Ko seme pobiramo, jih seveda ne opazimo. Fižolar se običajno izleže že v skladišču, pregrize iz semena, ponovno pari in zaleže jajčeca v seme. Skupaj z njim ga posejemo na vrtu in zaključimo življenjski cikel. Ta krog lahko vsaj deloma prekinemo z zamrzovanjem semena. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno celo zimo.
