Okorni mariborski premiki: Gibanje skupnosti LGBTQIA+ je obstajalo tudi pred paradami

Naše razumevanje identitete in spolnosti se še vedno razvija, s tem pa se razvija tudi jezik, ki ga uporabljamo," Luka Kristić in Matej Behin pojasnita, kaj pomeni kratica LGBTQIA+. "Veliko skupnosti ima alternativna imena in različne definicije, pa tudi lastne veje in podskupine, zato plus na koncu kratice simbolično vključuje vse, ki so del te skupne zgodovine in kulture." Glede tolerantnosti Slovencev pred desetletji in zdaj pravita, da se nestrpnost ne kaže le v obliki aktivnega pregona, ampak tudi kot nevidnost, tiha diskriminacija ali homofobija, bifobija, transfobija in podobno. "Geji, lezbijke, biseksualne, transspolne in druge LGBTQIA+ osebe imajo v Sloveniji dolgo zgodovino marginaliziranosti, kar se kaže v pomanjkanju virov in mrež, ki bi naslavljali njihove potrebe zunaj mest," opišeta.
Zakoni, ki ščitijo pred diskriminacijo, se slabo izvajajo, prav tako sta slabo urejeni področji zakonodaje in medicine za transspolne in interspolne osebe. "Strokovni kadri niso usposobljeni za specifične težav LGBTQIA+ oseb. V mainstream medijih ni predstavitev naših skupnosti, v javnih izobraževalnih programih jih ni," razlagata. Vse te težave torej niso samo simptomi trenutnega političnega in socialnega terena, ampak so vgrajene v sistem. "Da so bolj očitne zdaj kot pred 20 ali 30 leti, je bolj krivo to, da se prej o njih ni toliko govorilo oziroma so bile skrite. Podobno se dogaja z rasizmom, seksizmom in ksenofobijo. Gotovo pa porast sovražnega govora, ponovna krepitev zatiranja LGBTQIA+ oseb ter napad na osnovne človekove pravice ogrožajo vse tisto, kar je bilo doseženo."
Parade ponosa, ki so običajno vrhunec junijskih dogodkov, tokrat zaradi koronavirusa ni bilo. "To je izjemno simbolična in močna zadeva, ki smo jo lani končno dočakali tudi v Mariboru, toda gibanje skupnosti LGBTQIA+ je obstajalo tudi pred paradami. Naše skupnosti so v času, ko so jih oblasti aktivno preganjale, iskale druge načine za povezovanje." To so v Mariboru počeli s programom Mavrični junij. "V sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže so v parku pripravljali filmske večere, kuharske prenose iz kuhinj njihove ekipe, izobraževalne vsebine o LGBTQIA+ tematikah in literarne večere." Za konec meseca so organizacije in podjetja s sedežem v mariborski občini povabili, da na prvo obletnico parade izobesijo mavrično zastavo.
V maju so izvedli ulično akcijo dokumentiranja sovražnih grafitov na ulicah Maribora, predvsem tistih, ki so namenjeni skupnosti LGBTQIA+, in s tem mesto opozorili na prisotnost sovražnega govora. "Vajeni hudega smo bili presenečeni, da jih je zelo veliko. Tudi to, da je na družbenih omrežjih veliko sovražnih in nerazumevajočih komentarjev, vedno preseneti. Pri tem veliko vlogo igrajo spletni kanali, ki bolj kot kadarkoli prej omogočajo objavljanje in širjenje vsebin. Občinstvo, ki mu je sovražni govor namenjen, je samo en klik stran, zato se je od vsega skupaj včasih težko oddaljiti." Sogovornika poudarita, da problem ni toliko v govoru samem. "Čeprav zanj v javnosti seveda ne bi smelo biti prostora in so besede lahko izjemno škodljive, je še bolj skrb vzbujajoče to, kar odražajo. V porastu ni samo sovražni govor, ampak tudi sovražna dejanja in zločini iz sovraštva. Gre za nezaslišano normalizacijo zatiranja, ki ogroža ljudi in njihove pravice. Aktivizem bo vedno nekdo skušal problematizirati, vendar je nevarno, če se njegovim nasprotnikom dovoli nasilje."