Toli potuje v Peking v paketu, v katerem je stalno minus dvajset stopinj Celzija.
Sedemnajstega decembra se je na 13.000 tisoč kilometrov dolgo misijo odpravil košček Triglavskega ledenika. Na predvideno 36-dnevni poti skozi devet držav od Ljubljane do Pekinga zanj skrbi petčlanska ekipa in v teh dneh je že na zadnji tretjini svoje poti. Misija: Triglavski ledenik v Peking je v prvi vrsti projekt ozaveščanja o posledicah segrevanja okolja, z nekaj avanturističnega in olimpijskega duha pa bo pritegnil več pozornosti, kot bi je zgolj kot naravovarstveni projekt.
V zadnjih letih se je Triglavski ledenik grozovito zmanjšal. To je dejstvo, ki ga opažajo na svojih gorskih podvigih gorniki in planinci, zelo nazorno pa nam to prikazujejo tudi primerjave fotografij skozi zadnja desetletja. "Danes pri nas nimamo več pravih ledenikov," je v okviru projekta javnosti pojasnil geograf Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM). "Imamo le še, kar je od njih ostalo, zato govorimo o ledeniških krpah ali zaplatah. Temperaturne spremembe so tako velike, da se ozračje segreva toliko, kot če bi ledenik vsakih petnajst do dvajset let premaknili za sto višinskih metrov nižje proti dolini."
Delček Triglava na štajerski sveti travi Ljudskega vrta. Prvi dan Tolijeve poti je ekipa opravila "štajerski krog" Laško-Celje-Maribor.
Smo namreč ena zadnjih dveh generacij, ki bosta ti ledeni zaplati še lahko videli. Za to, da bi taljenje ustavili, mogoče vsak sam res lahko naredi bore malo, prizna tudi Pavšek, ampak skupaj lahko veliko naredimo, tudi če začnemo z majhnimi koraki. Zgodba o Triglavskem ledeniku je najbolj očiten primer posledic globalnega segrevanja v Sloveniji.
Nora misija malega vzorca
"Zasnovali smo nekaj tako norega, da nam bo morda celo uspelo," nas je ob začetku misije pozdravil Nik Škrlec, ki je ambasador projekta in gostitelj "domačega" spletnega Studia Triglav. Igralec in televizijski voditelj se je v začetku decembra priključil ekipi Geografskega inštituta Antona Melika, ki se je dvignila na ledenik in na 2500 metrih nadmorske višine pridobila oziroma izvrtala vzorec ledenika. Poimenovali so ga Toli (Triglav Olympic Legendary Ice). V dolini je Tolija pričakal priljubljeni vloger in avtomobilistični novinar Ciril Komotar, prav tako ambasador misije, in se z njim, izoliranim v paketu, v katerem ostaja temperatura na minus dvajsetih stopinjah, podal na pot proti Pekingu. V prvih dneh so s spremljevalno ekipo AMZS obiskali nekaj bivših olimpijskih prizorišč v Evropi, se spopadli tudi z nekaj športnimi izzivi in nadaljevali pot proti Moskvi. Sledila je dolga pot čez Sibirijo, kjer je petčlanska ekipa verjetno v teh dneh.
Ciril Komotar in Nik Škrlec v Studiu Triglav
Pred začetkom dolge poti se je Ciril Komotar ustavil tudi v Studiu Triglav in povedal, da je eden od razlogov za njegovo sodelovanje pri projektu tudi šokantna primerjava fotografij Triglavskega ledenika iz let 1932 in 2019. Od nekoč prostranega ledenika je ostala zgolj še drobna zaplata ledu. Oziroma dve. "Dejstvo je, da smo vsi malo ali celo veliko krivi, da je prišlo do tega. Zato smo obenem dolžni ukrepati in prav je, da poskušamo narediti nekaj, kar bi stvari spremenilo," poudarja.
Dejstvo je, da smo vsi malo ali celo veliko krivi, da je prišlo do tega, zato smo dolžni ukrepati
Ozaveščanje o posledicah segrevanja okolja je zahteven izziv, zato je prav, da je zahtevna tudi misija. Potovali so že skozi Italijo, Monako, Avstrijo, Nemčijo, Dansko, Norveško, Švedsko, Finsko in Rusijo. Komotar se vsak teden javlja v studio in poroča o prevoženi poti, nazadnje se je oglasil iz Sibirije, ki je zanj največji potovalni izziv. Pri minus 28 stopinjah Celzija si je pred kamero mel roke, pihal v dlani, a ledeni veter ni odpihnil nasmeha z njegovega obraza. Pred njimi je še zadnja država, seveda Kitajska.
Za obnovo slovenskih gozdov
Nik Škrlec medtem skrbi za dogajanje doma, gledalce opominja na okoljske težave ter vodi akcijo Olimpijski koraki in med njo odgovarja na vprašanja, kako lahko kot posamezniki in družba pripomoremo k zmanjšanju globalnega segrevanja. Vse to z majhnimi koraki v svoji dnevni rutini. "Projekt me je pritegnil ne le zaradi okoljske narave, temveč kot celota, saj gre za zelo ambiciozno misijo. Zgodba je tako zanimiva, da ima velik komunikacijski potencial in bo gotovo prišla do ljudi, ki jih samo izginjanje Triglavskega ledenika ne bi pritegnilo," pravi. Nik se je projektu, ki je v tudi skladu z njegovimi življenjskimi načeli, intenzivno posvetil. Pripravlja studijsko vsebino, spremlja Cirila in Tolija na poti ter gosti osebe, ki so na tak ali drugačen način povezane s trajnostno naravnanim načinom življenja.
Ciril Komotar in ekipa na Norveškem, pri tamkajšnjem olimpijskem komiteju
Misija Triglavski ledenik je krasna metafora, meni Škrlec. "Zelo lepo poveže celotno zgodbo. Konec koncev so zaradi globalnega segrevanja pod vprašajem tudi prihodnje zimske olimpijske igre. Do leta 2050 bo namreč zgolj še polovica mest zmožna gostiti OI." Ob začetku projekta se je srečal tudi s pomislekom, zakaj se na to dolgo pot odpravljajo z avtomobilom, čeprav hibridnim, ko pa vendar govorimo o zmanjšanju emisij. Voditelj odgovarja: "Avtomobil je bil zaradi koronskih okoliščin edina zanesljiva možnost potovanja, je pa ogljična nevtralnost vsekakor glavno izhodišče celotne misije. S strokovnjaki je bil izračunan ogljični odtis celotnega projekta, in da ga zaključimo ogljično nevtralno, bomo posadili eno drevo za vsak prevožen kilometer. S tem bomo pod okriljem glavnih pobudnikov projekta, to sta Olimpijski komite Slovenije in Pivovarna Laško Union, v Sloveniji posadili 13.000 dreves." Drevesa bodo sadili na petih območjih, poškodovanih z žledom, ki jih oskrbuje podjetje Slovenski državni gozdovi.
In kaj po koncu poti?
Sprašujemo se, kaj se bo s koščkom ledenika zgodilo ob koncu misije, ko ta prispe v Peking do olimpijskih iger. Komotar odgovarja: "Skladno z aktualno temo globalnega segrevanja se bo košček ledenika do takrat verjetno že čisto stalil. Voda, ki bo ostala, bo ustekleničena pripotovala nazaj v Slovenijo. Na ogled bo v planinskem muzeju v Mojstrani."