(POGOVOR) Štajerka Katja Babič je bolj močna, kot je videti: Ne predstavljajo si, da v počepu dvignem 150 kilogramov!

Powerlifting je relativno mlada športna disciplina, ki se je razvila okoli leta 1960. V njej tekmujejo tako moški kot ženske. Tekmovalci so razdeljeni v kategorije glede na telesno težo. Eno najbolj znanih imen tega športa pri nas je Katja Babič iz Župečje vasi v občini Kidričevo. Že od mladih nog se je navduševala nad športom, pri obiskih fitnesa pa je ugotovila, da ji naprave niso dovolj in je v svoj trening začela vključevati proste uteži. Tako se je začela njena pot v powerliftingu, v katerem je do zdaj požela veliko vrhunskih dosežkov.

"Zadnji velik uspeh sem dosegla na junijskem svetovnem prvenstvu na Malti, kjer sem skupno dvignila 407,5 kilograma (152,5 kg počepa, 82,5 kg potiska s prsi in 172,5 kg mrtvega dviga). S tem sem v kategoriji do 57 kg v počepu, mrtvem dvigu in v seštevku postavila tudi tri nove osebne in tudi državne rekorde. Med vsemi tekmovalkami sem zasedla 19. mesto," ponosno pove Babičeva. Po tekmovanju je zgovorna in simpatična Štajerka dosežek pospremila z besedami: "Dejala bi, da je to eden največjih uspehov v moji karieri. Dosegla sem najvišje teže v vseh treh dvigih in v skupnem seštevku, sicer pa najboljše rezultate dosegam v dvigu v počepu, zadovoljna sem tudi z dosežki v mrtvem dvigu, moja najbolj šibka točka je potisk s prsi." Nato doda še en pomemben podatek. "Na evropskem prvenstvu sem v kategoriji do 52 kg z dvigom 127,5 kg v počepu osvojila srebrno kolajno."

Izkazala se je tudi na aprilskem državnem prvenstvu v Kidričevem. V težnostni kategoriji do 63 kg je s tremi najuspešnejšimi poskusi dvignila skupno 400 kg, bila najboljša v vseh treh disciplinah in tudi absolutno. Vsi njeni dosežki so bili tudi novi državni rekordi v tej kategoriji; v počepu je dvignila 153 kg, v potisku s prsi 80, v mrtvem dvigu pa 167,5 kg.

Rečejo, da ni videti tako težko

Že v času, ko je dvigovala manjše teže, so bili prijatelji začudeni, do kod Babičevi tolikšna moč. "Zlagoma so se privadili na to, da sem močna. Sodelavci v službi so bili navdušeni, si pa še vedno ne morejo predstavljati, da lahko v počepu dvignem 150 kg. Nisem prav visoka, tudi po telesni masi spadam v nižje kategorije. Ko jim pokažem posnetek dviga, marsikdo v smehu reče, da ni videti tako težko. Pogosto so presenečeni pa tudi navdušeni nad mojimi dvigi," razloži Babičeva, ki se dobro spominja svojega prvega pomembnega tekmovanja po šele triletnem ukvarjanju s powerliftingom leta 2018 na univerzitetnem svetovnem pokalu v češkem Plznu. "Zlati medalji sem si z dvigom 135 kilogramov priborila v počepu in s 72,5 kilograma v potisku s prsi, v zadnjem poskusu, v disciplini mrtvi dvig, pa sem naredila tehnično napako in s 155 kilogrami osvojila srebrno medaljo. Slavila sem tudi v skupnem seštevku v kategoriji do 52 kilogramov. Ni šlo vse po načrtu, a sem dala vse od sebe. Ta tekma mi je dala še večji zagon za prihodnost," se dosežka in občutkov po njej spomni Babičeva.

Katja Babič ima 29 let, živi v Ljubljani. S športom je povezana že od otroštva. "Najprej sem plesala, nato pa sem nekaj časa trenirala odbojko. Ko sem začela študirati, sem želela še naprej ostati aktivna v športu, a so se pojavile težave z usklajevanjem ekipnih treningov in s študijskimi obveznostmi. Tedaj sem spoznala powerlifting in od takrat se ukvarjam s tem športom. Začela sem v ljubljanskem fitnesu na Viču, ki je bil zelo blizu Biotehniške fakultete, kjer sem študirala. Spomnim se, da me je po predavanjih kolega Florijan Cajzek povabil v fitnes, mi predstavil powerlifting in bil v začetku tudi moj trener. Že po prvih treningih so mi uteži prirasle k srcu. Seveda začetki nikoli niso povsem preprosti, vendar je powerlifting šport, kjer se lahko gibalne vzorce hitro usvoji. Izzivi me pritegnejo, zato niti pomislila nisem na to, da bi odnehala - ravno nasprotno," Katja Babič pojasni, zakaj se je odločila za ta svojevrsten šport.

Powerlifting kot način življenja

Prvo tekmovanje, na katerem je nastopila Babičeva, je bilo premierno državno prvenstvo leta 2015 v organizaciji Powerlifting zveze Slovenije. "Na njem je bilo zelo malo tekmovalk, zgolj štiri dekleta, če se prav spomnim. Tekmovala sem v kategoriji do 52 kg in zmagala. Skozi leta sem ohranila status (naj)uspešnejše slovenske tekmovalke v powerliftingu, vendar pa se konkurenca iz leta v leto stopnjuje, kar se mi zdi zelo dobrodošlo. Verjamem, da nas to vzpodbuja, da lahko dolgoročno dosegamo boljše rezultate tako doma kot na mednarodnih tekmovanjih," je prepričana sogovornica, ki trenira v ljubljanskem klubu KDU Olimpija, v katerem namenjajo skrb tekmovalcem in rekreativcem, ki so jim všeč uteži. "Klub je tudi član Powerlifting zveze Slovenije - zveze troboja moči -, ki je mlada, a tudi hitro rastoča zveza. Treniram pod vodstvom Urbana Mura, ki deluje znotraj mednarodne ekipe trenerjev The Strength Guys, ki prihajajo iz Kanade," doda Babičeva, ki ji ta šport pomeni zelo veliko.

"Ljudje, ki me dobro poznajo, vedo, da nisem v tem športu zgolj zaradi številk in rekordov. Seveda ti uspešni dvigi na tekmi dajo samozavest in poženejo adrenalin po žilah, vendar pa je powerlifting zame veliko več kot uživanje v danem trenutku. Postal je način življenja. Ne glede na to, kje sem ali kaj počnem, z veseljem treniram. Powerlifting me je naučil discipline in organiziranosti, ki sem jo prenesla tudi v vsakdanje življenje. Prav tako uživam v skupnosti in v družbi ljudi z vsega sveta, ki delijo isto strast do uteži."

Končuje doktorat, obožuje branje

Katja Babič se je z odličnimi dosežki na tekmovanjih doma in v tujini povzpela na vrh najboljših v tej športni panogi pri nas. "Med letoma 2015 in 2023 sem šestkrat osvojila naslov državne in absolutne prvakinje glede na točke, ki so se preračunale iz dvignjene teže in telesne mase. V lasti imam državne rekorde v posameznih dvigih in seštevku v treh težnostnih kategorij: do 52 kg, do 57 kg in do 63 kg. Uspešna sem tudi na mednarodnih odrih. Leta 2017 sem na evropskem prvenstvu na Danskem osvojila srebrno medaljo v počepu v kategoriji do 52 kg. V zadnjih dveh letih sem na evropskem prvenstvu osvojila peto in šesto mesto v kategoriji do 57 kg. Za seboj imam tudi dva nastopa na svetovnih prvenstvih, z letošnjim na Malti sem končala letošnjo tekmovalno sezono," razloži Babičeva.

"V drugi polovici leta me čaka zaključevanje doktorske naloge in zaradi tega bom izpustila tudi decembrsko evropsko prvenstvo. Kot kratkoročni cilj za leto 2024 sem si zastavila nastop na prvenstvu stare celine na Hrvaškem, dolgoročni pa je ostati zdrava in nadaljevati s tekmovanji tako doma kot v tujini ter doseči čim višje uvrstitve."

Babičeva ve, da se od powerliftinga ne da živeti. "Vsaj za zdaj ne, zato ves prosti čas namenjam študiju. Po poklicu sem magistrica živilstva. Že kot majhna sem imela veliko željo po raziskovanju, zato me je pot po zaključku fakultete pripeljala na Institut Jožefa Stefana, kjer se trenutno ukvarjam z ugotavljanjem avtentičnosti in kakovosti hrane, natančneje mesa in mesnih izdelkov. Se pa, kot sem že menila, h koncu približuje moj študij doktorata," pojasni Babičeva, ki dokazuje, da gresta študij in šport z roko v roki. "Iz športa sem pridobila precej discipline in dobro organiziranost. Ne bom lagala, da mi je bilo vedno preprosto, ker ni, saj se marsikdaj soočam z izzivi. Kljub temu sem spoznala, da je mogoče doseči veliko, če si znaš postaviti prioritete, trdo delati in vztrajati tudi takrat, ko se znajdeš pred vprašanji, izzivi ali z neuspehi. Ob rednih in trdih treningih je časa za razvedrilo malo, v prostem času z veseljem posegam po knjigah, obožujem branje," razkrije enega od svojih konjičkov.

"Ko pa sem oddaljena od tekem, rada izkoristim čas za pohajkovanje po hribih ali kolesarjenje. Svojo kreativnost izražam skozi fotografijo, urejanje videov, peko sladic in slikanjem na platno. Poleg tega sem strastna popotnica in uživam v raziskovanju lokalnih in tujih kulinaričnih dobrot. Prehranjujem se precej preprosto. Trudim se jesti čim bolj uravnoteženo, manj predelano in sezonsko hrano. Ker prihajam s kmetije, še toliko bolj cenim domačo oziroma lokalno hrano, zato tudi sama zelo pogosto odidem na tržnico in tam kupim, kar potrebujem. Tekmujem v kategoriji do 57 kg, kar je teža, ki jo brez težav vzdržujem večino časa in pri kateri se dobro počutim," sklene Katja Babič.