Pogreta je najbolj okusna in zdravilna

Sarma. Kot prva ponovoletna jed je že dodobra zakoreninjena tudi v Sloveniji. Velja namreč za krepčilen obrok po prekrokani novoletni noči, saj kislo zelje izdatno pomaga dehidriranemu organizmu, meso in riž pa poskrbita še za vse ostalo, kar potrebuje od veseljačenja utrujeno telo. In česar tudi ne gre spregledati - sarme običajno pripravimo nekoliko več in imamo kosilo še za dva ali tri dni. Saj še vedno velja - pogreta sarma je še boljša od tiste, ki jo pojemo takoj.

Tradicija gor ali dol

Morda se je pri pripravi sarme nekaj spremenilo le pri osnovnih sestavinah. Že res, da pod imenom sarma najprej pomislimo na zvitke iz lista kislega zelja, nadevane z mešanico mletega (ali drobno sesekljanega) mesa in riža, včasih tudi z dodatkom sesekljanega prekajenega mesa, kuhanega med plastmi zelja in s kakšnim koščkom slanine, prekajenih svinjskih reber ali celo kosom prekajenega mesa brez kosti. A nove prehrambene navade so vplivale tudi na sarmo. Tradicija gor ali dol, zadnja leta pripravljajo sarme tudi z nadevom iz sojinega sira in ajdove kaše, če omenimo le eno najbolj zdravih inačic sarme moderne dobe, ob že znani kombinaciji riža, rozin in pinjol, ovitih v liste trte, začinjenih pa s koriandrom in cimetom. Mimogrede, izraz "sarmak" itak pomeni zvitek - in to, da je za mnoge sarma zgolj tisto, kar smo opisali v povezavi z listom kislega zelja, je pravzaprav samo naziv za najbolj znano in razširjeno obliko zvitka z zeljnim listom.

Srbsko svatovsko zelje

Seveda pa se najde marsikdo, ki mu sarma ne tekne, kislo zelje pa ima vseeno rad. Nič narobe, za prvi dan novega leta si lahko pripravimo nekaj zanimivih jedi s kislim zeljem, nekoliko drugačnih od običajnega obroka s kislim zeljem, ko ob njem postrežemo le kakšno krvavico, pečenico ali kašnico oziroma kos svinjske pečenke ali prekajenega mesa.V tem primeru se znova ozremo proti vzhodnemu delu Balkana in naletimo na znano srbsko jed svatovsko zelje (svadbarski kupus) in podvarak. Kot že ime prve jedi pove, se svatovsko zelje pripravlja predvsem za poroke, a razen tega tudi na številnih sejmih in množičnih prireditvah. Ponekod v Srbiji prirejajo celo tekmovanja v pripravi te jedi. Skupni imenovalec svatovskega zelja je sočno in nekoliko mastno meso, ki se skupaj z na trakove narezanimi glavami kislega zelja in slanino ter soljo, poprom, lovorjem, čebulo, česnom in mleto rdečo papriko nekaj ur kuha na zmernem ognju. Priporočljiva je mešanica svežega in prekajenega mesa, tudi kakšna klobasa se lahko znajde v posodi. Količine zelja in mesa ter razmerje med vrstami mesa je prepuščeno tistemu, ki svatovsko zelje pripravlja, nekakšno osnovno razmerje je en kilogram mesa ter nekaj kosov svinjskih reber, 50 dag slanine in enaka količina čebule na tri večje glave zelja. Glineni pekač dobro namastimo z mastjo, obložimo z listi kislega zelja, potem pa izmenično, po plasteh, zlagamo meso, grobo narezano čebulo, začimbe in narezane zeljne glave. Pokrijemo z listi kislega zelja, pokrijemo in damo na ogenj.
Podvarak je manj zapletena jed, a zato nič manj okusna. Je nekakšen zloženec iz kislega zelja, med plastmi zelja se kuha riž in različne vrste mesa. Še posebej je podvarak dober z gosko. To pečemo na rešetki nad pekačem z zeljem in rižem, saj je gos mastna in bo maščoba, ki odteka med peko, dala jedi odličen okus. Lahko pa med riž in zelje damo tudi svinjske kotlete, prekajena rebra, kose purana in tudi gos.