Smučarska sezona se je začela, božični in novoletni prazniki so prvi vrhunec sezone. V italijanskih Dolomitih, enem največjih svetovnih smučarskih vrtiljakov, so ob začetku sezone z nasmehom beležili rekorde. Vreme je bilo kot naročeno, snega ravno prav, ljudi pa ogromno. Hoteli so bili nabito polni, vrnitev domov po prvem smučarskem vikendu pa za marsikoga manj prijeten zaključek belega konca tedna, saj je pot med Cortino d'Ampezzo in avtocesto proti jugu pri Longaroneju trajala kar pet ur ...
Smučanje z okusom
Smučanje v Dolomitih ponuja številne čare. Sodobne in varne naprave, odlično pripravljene proge, izjemni razgledi, velika skrb za naravo in okolje ter gostoljubni domačini so atributi, ki privabljajo turiste z vsega sveta, med njimi tudi veliko slovenskih. Dvanajst smučarskih centrov, povezanih v konzorcij Dolomiti Superski, ni prav daleč, pravzaprav imajo slovenski smučarji srečo, da so lahko v nekaj urah vožnje na enem največjih in najbolje urejenih smučišč sveta.
Pomembna dodana vrednost v ponudbi pa je gastronomija. Pionirji koncepta okusnega smučanja so v krajih Alta Badie, kjer so pred dvema desetletjema začeli sistematično popularizirati alpsko kulinariko. Vrhunski kuharski mojstri na čelu z Norbertom Niederkoflerjem so se skupaj s tenkočutnimi domačimi lastniki hotelov, v katerih so imeli restavracije, povezali v združenje DoloMitici. Kolege iz Italije in od drugod so začeli vabiti na Chef's Cup, strokovno, družabno in tudi tekmovalno zimsko srečanje, ki je dobilo veliko veljavo, kasneje so ga preoblikovali v festival etične kuhinje Care's, ki pa je z epidemijo izzvenel. Alta Badia je imela takrat tri restavracije s kar šestimi michelinovimi zvezdicami: eno je imela La Stüa de Michil v hotelu La Perla v Corvari, ki jo ima še danes, dve je imela La Siriola v hotelu Ciasa Salares v San Cassianu, kjer je kuhal Matteo Metullio, ki ima zdaj dve zvezdici v rodnem Trstu v restavraciji Harry's Piccolo na Velikem trgu, tri pa Niederkofler v restavraciji St. Hubertus v hotelu Rosa Alpina v San Cassianu. Ker so zaradi menjave lastništva in temeljite prenove luksuzni hotel zaprli, se je Niederkofler preselil v Brunico, kjer je letos ekspresno dobil tri michelinke za svoj novi projekt, spomladi odprti Atelier Moessmer. Niederkofler je pomemben kreator nove alpske kuhinje, s svojim delom pa je za ovrednotenje tradicije navdušil številne kolege, ki delujejo v Alpah.
Okusni safari
Ker je gastronomija postajala vse pomembnejši motiv za prihod gostov v Dolomite, so se v Alta Badii odločili za njeno temeljitejšo promocijo in popularizacijo. Zamislili so si projekt Okusno smučanje in v njegovem okvirju Gourmet Skisafari, popotovanje med kočami, v katerih vrhunski kuharski mojstri en dan v začetku sezone pripravljajo in ponujajo jed, ki je nato na jedilniku vso zimo. Okusni safari so pripravili že desetkrat, ponudbo pa so nadgradili še z vrsto drugih gastronomskih doživetij, denimo s smučanjem s poklicnim someljejem in s postanki za pokušnjo južnotirolskih vin, konec marca bo teden ladinske kulinarike, 24. marca vinski smučarski safari …
"Projekt Okusno smučanje je ključen pri oblikovanju ponudbenega profila Alta Badie. Z leti so koče razširile ponudbo, razvijale nove gostinske koncepte in skupaj sledile čim višji kakovosti ponudbe. Zahvaljujoč temu je Alta Badia mednarodno prepoznavna gastronomska regija," poudarja Roberto Huber, ki je direktor Alta Badia Brand, skrbnika in upravitelja blagovne znamke svetovno slavnega turističnega območja.
Slovenski prispevek
Alta Badia je skozi leta gostila najbolj sloveče kuharje s sveta in tako rekoč vse in vsakogar iz Italije. Vselej pa so v gastronomskih akcijah sodelovali tudi slovenski gostinci in vinarji. Najdlje v Dolomite prihaja Tomaž Kavčič z Zemona, veliko je tam tudi Ana Roš iz Hiše Franko, nekdanja tekmovalka v alpskem smučanju, na vinskih kartah najboljših restavracij in koč so slovenska vina, zlasti briška, najpogosteje iz kleti Marjan Simčič in Movia.
Okusno smučanje za začetek sezone v Dolomitih, kjer bodo vso zimo v ponudbi jedi s podpisom Ane Roš in Tomaža Kavčiča
Tudi letos je slovenska udeležba še kako opazna. Med osmimi krožniki, ki so jih pripravili vrhunski kuharski mojstri in bodo vso sezono v ponudbi koč Alta Badie, sta dva slovenska. V koči Jimmi, prav blizu prelaza Gardena, pripravljajo tanke rezance (tagliolini) z ragujem iz planinskega zajca, kakavovim drobljencem in črnimi tartufi po receptu Ane Roš. Koča Jimmi je izjemno priljubljena in oblegana, saj je hrana dobra, vinska karta zelo široka, postrežba pa hitra in učinkovita.
Na istem pobočju nižje v dolini je koča Edelweiss, kjer je Tomaž Kavčič ob otvoritvi smučarske sezone osebno predstavil krožnik, ki ga je poimenoval Cvetoča Slovenija. V patéju je povezal gosja jetra in divjačino, za svežino dodal maline in borovnice, za oči in dušo pa raznobarvno suho gorsko cvetje. Za povrh je zdaj že znamenita goveja juha v steklenički. "Zelo sem presenečen nad odzivom. Pripravljene porcije smo povsem razprodali, v Alta Badio so ob dobrojedcih prišli tudi številni prijatelji tako iz Italije kot Slovenije in celo Srbije," je bil zadovoljen Kavčič, ki je na otvoritvenem dogodku s kolegi poskrbel za okusen smučarski safari.
V koči Bioch, znani po ponudbi vin, ki je zapisana v vinski karti s kar 100 stranmi, je capuccino s kožarico in gobami pripravil slavni Massimiliano Alajmo iz družinske restavracije Le Calandre pri Padovi s tremi michelinkami in več postojankami v Benetkah, še nekaj mestih v Italiji ter v Parizu in Marakešu. Alajmova kremna juha je krepak, okusen in igriv obrok, ki bo gotovo hit zime. Domačin Simone Cantafio iz restavracije La Stüa de Michil v Corvari z eno michelinko se je v koči I Tabla poigral z italijansko klasiko. Pripravil je hladne špagete s hribovskim pil-pilom (omako s česnom in papriko) in mariniranim postrvjim kaviarjem. Četrti kuharski zvezdnik, ki je prišel na sneg, Andrea Berton, ki ima v svoji milanski restavraciji prav tako michelinko, je v Clubu Moritzino ponudil kruhovo tortico s čebulo in govedino, ki so jo zapekli in prelili z reducirano telečjo juho. Domiselno z veliko umamija. K vsaki od štirih jedi vrhunskih mojstrov so ponudili kozarec južnotirolskega vina, okusno štiriperesno deteljico pa so po ceni 80 evrov povsem razprodali.
Tako Ana Roš kot Tomaž Kavčič sta bila udeleženca Okusnega smučanja že večkrat, enkrat pa so v Dolomite povabili tudi Ksenijo Mohorčič iz Rodika. V takšnih ali drugačnih kombinacijah pa so se s svojim delom v hribih predstavili še nekateri drugi slovenski kuharski mojstri.
Kjer ni natakarjev,
je samopostrežba
Okusno kosilo v koči in večerja v restavraciji v dolini je za marsikoga pomemben razlog, da za smučarske počitnice izbere Dolomite. Skorajda v vsaki dolini je kakšna restavracija z michelinko in seveda vrsta odličnih gostiln. Ponudba gre z roko v roki s smučanjem, ki pač ni za vsak žep.
Gorskih koč je več vrst. V času pomanjkanja strežnega osebja je vsakič kakšna nova samopostrežna restavracija, v kateri od koč je videti, da se vsaj na začetku sezone težje soočajo z navalom, v drugih pa vse deluje zelo utečeno. V nekaterih je obisk tako rekoč zapovedan, zato marsikateri smučarji svoje dneve načrtujejo glede na načrtovani postanek, a zgodijo se tudi razočaranja zaradi velike gneče in potrebnega čakanja na prosto mizo. Najbolj izpostavljene koče tudi v zimski sezoni ponujajo možnost rezervacije miz, a velja biti pri prihodu zelo točen.
Koče, vredne obiska
O kočah Bioch, Jimmi in Edelweiss je bilo že nekaj besed. Koča Emilio Comici nad dolino Val Gardena ima zelo široko vinsko karto, na kozarec je vrsta penin, tudi nekaj šampanjcev. Razgled je izjemen, ob alpskih jedeh ponujajo še morske, ribe in morske sadeže dobivajo iz Gradeža. Konec koncev je bil legendarni alpinist Emilio Comici (1901-1940) iz Trsta, veliko je plezal v slovenskih gorah, pogosto v družbi slovenskih plezalcev. Gostner Schweige je koča na smučišču Alpe di Siusi, ki je sicer nekoliko stran od osrednje dolomitske smučarske povezave Sellaronda, a bo za ljubitelje povsem naravne hrane odličen zadetek. Med drugim pripravljajo juho iz alpskih zelišč in cvetic, prešano telečjo glavo in izjemen cesarski praženec (šmorn) s karameliziranim sadjem.
Col Alt pri zgornji postaji istoimenske žičnice z najdaljšo tradicijo v Italiji je klasika, koči Trausines in Bamby sta znani po mesu z žara, najbolj sloveča v tej kategoriji pa je koča Scotoni z velikim odprtim kuriščem, ki je malce odmaknjena, leži ob smučarski progi z vrha gore Falzarego, znane po dolgotrajnem bojevanju z eksplozivom v prvi svetovni vojni. Punta Trieste je na dobrem glasu z domačo hrano in odličnimi testeninami, Baita Sofie je najbolj priljubljena na osončenem pobočju Seceda, tamkajšnja Baita Sangon ponuja tudi sonaravno pridelana vina. Kelina Fine Dine je del velikega gostinskega objekta na Piz Boe nad Corvaro. Odlične koče so tudi na vseh drugih, nekoliko dislociranih smučiščih povezave Dolomiti Superski. Na zelo dobrem glasu so SanBrite, turistična kmetija z rdečo in zeleno michelinko blizu Cortine d'Ampezzo, tamkajšnja Baita Pie Tofana, AlpiNN, Niederkoflerjev projekt na vrhu Kronplatza, InAlto na Col Margherita nad prelazom San Pellegrino, Waldruhe nad Sestom, Jora Mountain Dining nad San Candidom …
Vino iz Dolomitov
V Dolomite se torej ne gre poleti le zaradi pohodništva in drugih dejavnosti, pozimi pa zaradi smučanja. Gre se tudi zaradi gastronomije. Konkurenca spodbuja kakovost in domiselnost ter krepi ponudbo. Ne le pri jedeh, tudi pri vinih in cocktailih. Zlasti vinsko ponudbo so v Dolomitih vtkali visoko v gastronomsko podobo. Konec koncev mogočno gorovje, ki je na listi Unesca, na jugu in na zahodu objemajo vinogradi. Južno, v Venetu, na obronkih hribov raste glera za vseprisotni prosecco, najbližji vinogradi pa so v dolini reke Adiže. Vinogradi Dolomitov je poimenovanje tamkajšnje zaščitene označbe.
Južna Tirolska je v italijanskem merilu vinski palček, a vendarle ima dovolj pridelave, da je lokalno vino bistvena sestavina tamkajšnje gastronomije. S 5400 hektarji vinogradov je Južna Tirolska za malenkost manjša od celotne vinorodne dežele Primorske. V vinogradih je dve tretjini belih, tretjina pa rdečih sort. Najbolj razširjene so sivi in beli pinot, traminec in chardonnay med belimi, med rdečimi pa domača schiava in lagrein ter modri pinot, ki daje na Južnem Tirolskem res zelo dobre rezultate.
Pomembna značilnost vinogradništva na Južnem Tirolskem je zadružništvo, saj zadruge združujejo večino od približno 5000 vinogradnikov. Najbolj izpostavljene zadružne kleti so Terlan, Tramin, Valle Isarco, Bozen, Girlan, St. Michael-Eppan in Colterenzio, sloveča je konventualna klet Muri-Gries, med družinskimi pa so v ospredju Alois Lageder, Franz Haas, Elena Walch, Loacker, Pranzegg in še nekateri. Še namig za penine: vodilni pridelovalci so Haderburg, Arunda in St. Pauls. Ker se smučarska povezava razteza tudi v Veneto in Trentino, so "domača" tudi tamkajšnja vina, a vendar so najbolj hribovska in avtohtona prav južnotirolska.
Turizem v Dolomitih je pomemben dejavnik ohranitve poseljenosti gorskih dolin in ohranjanja tamkajšnje kulture, kar je še posebno pomembno za majhno ladinsko skupnost. Izročilo alpskega načina življenja je tudi trdo delo v skopih in ostrih razmerah, kar se je v veliki meri preneslo na mlade generacije. Potomci kmetov in gozdarjev so zdaj prvovrstni turistični delavci, h katerim po zamisli in navdih prihajajo z vsega sveta.
Dolomiti Superski
Dolomiti Superski je mogočna smučarska povezava, ki združuje dvanajst smučarskih regij v severni Italiji. Na pobočjih gora je skupno 450 žičnic, ob njih pa 1200 kilometrov smučarskih prog, ki jih v veliki meri lahko zasnežijo s snežnimi topovi. Osrednje regije so povezane, v njih pa je zasnovanih nekaj krožnih prog, najbolj znana je Selaronda okrog gorskega masiva Sellaronda.
V dolinah je 14 restavracij z Michelinovimi zvezdicami, na smučiščih in ob njih pa kar 400 koč. Smučarsko območje se razteza v tri italijanske dežele: Trentino, Veneto in Južno Tirolsko. Mešanica kultur obogati doživetje, prav tako pa gastronomsko ponudbo.
