Uspešna postojnska podjetnika in dolgoletna gostinca Ana in Robert Čebokelj sta eno najstarejših podeželskih hiš v Hruševju spremenila v butični hotel z restavracijo, v kateri bodo ponujali tudi kruh in pecivo iz žita, pridelanega na posestvu. Zahtevna obnova, pod katero se podpisuje arhitekt Leon Belušič, je tudi poklon avtohtoni slovenski arhitekturi. "Ideja, da bi postavili butični hotel, kjer bi lahko pokazali vse svoje znanje in dolgoletne izkušnje v gostinstvu, je tlela že kar nekaj časa. Naša želja pa je bila to poslovno idejo nekako preplesti z ohranjanjem lokalne stavbne dediščine, saj je v naši okolici precej starih, propadajočih hiš," je povedal lastnik družinskega hotela Pira Robert Čebokelj, ki skupaj s soprogo Ano že več kot 20 let piše uspešno gostinsko zgodbo na Postojnskem in Pivškem.
Več kot 300 let staro domačijo v Hruševju sta že dolgo poznala in si jo ogledovala. Leta 2018 pa se jima je ponudila priložnost, da jo tudi kupita. Obnavljati sta jo začela pred dvema letoma. V kmečki hiši in kozolcu oziroma šupi ob njej sta uredila šest apartmajev in suit, ki sprejmejo 18 gostov. Domačija je zaščitena kulturna dediščina, zato je bila obnova, pod katero se je podpisal ilirskobistriški arhitekt Leon Belušič, še toliko bolj zahtevna. V njej so ohranili vse pomembne dele, od prvotne črne kuhinje, ki so ji z modernimi elementi vdihnili novo življenje, do krušne peči, ki jo bodo gostje v apartmaju lahko uporabljali za pripravo jedi in peko domačega kruha, za katerega jim bodo testo pripravili v kuhinji restavracije. Ta je sicer odprta tudi za zunanje goste. Uredili so jo v novem, modernem objektu tik ob domačiji, ki se spogleduje s preteklostjo in tradicijo, iz nje pa se odpira čudovit pogled na polje, kjer bo že kmalu začela poganjati pira in drugo žito. "Ves čas smo izhajali iz žita. Ker je v domačiji krušna peč, na polju tik ob njej pa je tudi že raslo žito, smo želeli to vplesti v zgodbo. Tudi na tak način, da bi v restavraciji ponujali kruh in pecivo iz lastnega žita, pridelanega na naši njivi," idejo za ime hotela razloži Čebokelj.
Tudi novi objekt je zato zgrajen v obliki zrna. Ovoj je iz aluminija, znotraj pa je leseno zrno, kjer so prostori za sprostitev s knjižnico. "Lesena struktura v nadstropju restavracije lahko predstavlja ovčarsko kočo, kozolec ali leseno šupo, torej leseno podeželsko arhitekturo," je zanimivo arhitekturno idejo predstavil Belušič. Kot je še poudaril, je ta prenova "zahvala zrnu kruha in poklon anonimni avtohtoni slovenski arhitekturi".
Ne le kruh in pecivo, tudi druga hrana, ki jo ponujajo v restavraciji, je lokalnega izvora, saj surovine večinoma odkupujejo od lokalnih kmetov. Trenutno imajo tri zaposlene, vsi so domačini iz okoliških krajev, potrebovali pa bi vsaj sedem do osem delavcev, od kuharjev do natakarjev. "Gostom želimo ponuditi čim višji nivo storitve, ki prinaša višjo dodano vrednost, saj bomo le tako lahko tudi zaposlenim ponudili najboljše pogoje in višje plače," dodaja lastnik in poudarja, da so prav zaposleni tisti, ki bodo hotelu dali dušo. Posestvo obkroža tudi velik vrt, ki ponuja še veliko možnosti in idej, ki jih bodo postopoma uresničevali. Ponudbi naj bi v kratkem dodali še velnes in odprti bazen.
