Uroš Gramc
Nimamo Triglava le Slovenci, tudi Italijani ga imajo, in to prav s tem imenom. Goro Drei Zinnen oziroma Tre Cime di Lavaredo, kar v prevodu dejansko pomeni trije vrhovi ali po "naše" - tri glave. In ker je na meji med provincama Belluno in Južna Tirolska z močno nemško manjšino (po prvi svetovni vojni je slednja pripadla Italiji), gre za dvojezično območje in sta v uporabi obe imeni. No, naša izkušnja je bolj takšna, da nemščina prevladuje med lokalnim prebivalstvom, italijanščina pa med delavci, ki zaradi obsežnih turističnih kapacitet prihajajo iz cele države in tudi iz tujine.
Sedem let vlaganj in razcveta
V tem najbolj severnem delu škornja živijo skorajda izključno od turizma, a dolomitsko gorovje že dolgo ni več zgolj zimska destinacija. Ravno nasprotno, kar 60 odstotkov gostov jih obišče poleti, nam razloži Stefanie Pfeifhofer, predstavnica petega največjega smučišča v regiji. Pred njimi so le Val Gardena, Cortina d'Ampezzo, Kronplatz in Alta Badia, za njimi pa vse skoraj težko preštejemo, saj je vlečnico in progo opaziti na praktično vsakem hribu.
Deset milijonov evrov so vložili le v zadnjih treh letih
Pa ni bilo od nekdaj tako, šele leta 2016 so povezali in pod isto streho združili dve manjši smučišči s po 30, 40 kilometrov prog in ju začeli tržiti pod enotnim imenom, kar je po besedah naše vodičke po smučišču precej bolj privlačno za turiste. Od takrat so veliko naprav posodobili in dodali precej novih. Lahko jih obiščete vsako leto, je dejala Pfeifhoferjeva, pa boste vsakič našli kaj novega. Skoraj po vrsti gre, ko kaže s prstom: "To smo zgradili lani, to predlani, ono leto poprej ..." Skrivnost njihovega uspeha in razvoja naj bi bila v tem, da ima praktično vsaka družina kakšno lastniško delnico, tudi Pfeifhoferjevi, vsi živijo za turizem, kar 450 je delničarjev, in ves dobiček vlagajo v posodobitve. Od leta 2020 so za obnovo in nove naprave menda namenili kar deset milijonov evrov.
Naokrog z vlakom, avtobusom ali kar s smučmi
Izjemno hitro se razvijajo in rastejo, velikih idej pa jim še zdaleč ni zmanjkalo. Na italijanski strani že obstajajo podrobni načrti za povezavo s smučiščem Sillian, na avstrijski jim skušajo slediti. Pa že zdaj Drei Zinnen povezuje pet gora, imajo 31 žičniških naprav in 115 kilometrov prog, po katerih je posejanih 27 koč, omogočajo pa tudi nočno smuko in imajo dve sankaški progi. Zanimivo je, da je goro, po kateri je poimenovano smučišče, moč videti le v daljavi in zgolj z ene točke. Pa še prekleto dobro moraš vedeti, kaj iščeš, saj se v bližini dvigujejo na pogled višji vršaci - od Velikega vrha (2999 m), Zahodnega vrha (2973 m) do Majhnega vrha (2857 m).
Da bodo ob vašem obisku obsijani s soncem, je velika verjetnost, saj imajo po dolgoletni statistiki kar 300 sončnih dni. Morda se vam bo v dolini še zdelo, da ravno vi nimate te sreče, a proge se razprostirajo na nadmorski višini od 1200 do 2200 metrov in pri vrhu zna biti lepše vreme. Le enkrat morate prestopiti, da vas najprej gondola in nato sedežnica pripelje najvišje, na Monte Elmo. Do smučišča se splača iz bližnjih večjih krajev, kot sta San Candido in Dobbiaco, dostopati kar z vlakom, v dolžini več kot 100 kilometrov je urejen smučarski avtobus vse od Fortezze na zahodu do Lienza na avstrijski strani. Pa tudi s tekaškimi smučmi gre marsikam, od San Candida, kjer smo mi bivali ob obisku, do 40 kilometrov oddaljene olimpijske Cortine d' Ampezzo.
Zelo dolgo sankališče z dvatisočaka Croda Rossa
Slovenci zelo pomembni
Tam je tudi eno od smučišč v sistemu dvanajstih pod skupnim imenom in enotno vozovnico Dolomiti Superski, a že na Tre Cime ti skorajda ne more postati dolgčas, četudi tam bivaš cel teden. Dovolj razgibani so tereni, tudi v globok sneg se da kje zaviti, modre proge za začetnike so tudi pri vrhovih, črne za izkušene pa v dolino. Radi se pohvalijo, da imajo z 72 odstotki najstrmejšo progo v celi Italiji, a ob naši smuki ni bila odprta, je pa bila s sedežnice videti kar velik izziv. Proge so po večini široke, gneča pa med našo smuko ni bila pretirana, čeprav naj bi bilo takrat kar osem tisoč smučarjev (največ naj bi jih sprejeli skoraj dvanajst tisoč). Tudi čakalnih vrst praktično ni bilo, le v dolini si moral potrpeti par minut.
Malo drugače je bilo v kočah, sploh okrog poldneva, ko večini zakruli v želodcu. Sploh v tistih na križiščih in kjer imajo sončne terase. Bilo je živahno in precej domače, slovenski jezik je močno prisoten. "Največ gostov je pozimi še vedno Italijanov, okrog 70 odstotkov, iz Emilie Romagne, Piemonta, Lombardije, ampak ti večinoma pridejo decembra in februarja, v času počitnic. Ves čas pa so prisotni drugi, Slovenci ste za nas zelo pomembni gosti, kot tudi Hrvati, Poljaki, Čehi," je povedala Pfeifhoferjeva.
Malce drugačna struktura je poleti, za odmik od vročine velikih mest in gneče na jadranski obali imajo te kraje najraje Italijani. Julija in avgusta tam skorajda ne boste srečali drugega gosta, no, Nemci menda še radi pridejo, vsi ostali pa v precej manjšem številu. Pa toplejši del leta ustvari celo več prenočitev kot zima in takrat obratuje kar četrtina žičniških naprav, od tega šest gondol, da se ni treba znojiti, če nimate te želje. Lahko pa se družite in hranite severne jelene (te lahko skozi vse leto), ki jih imajo v ogradi in so ena od znamenitosti tega turistično-rekreacijskega središča. Goste se trudijo animirati na številne načine, od katerih morda velja izpostaviti precej možnosti za otroke, kot je obisk družine snežakov velikanov in tako imenovani "ski movie", ko posnamejo vašo smuko.
Prek spleta cenejša smuka
Če smučarsko vozovnico za Drei Zinnen kupiš vsaj dva dni prej in prek spleta, ponujajo petodstotni popust. Kar je februarja in v večjem delu marca še vedno kar zajetnih 66 evrov za odraslega, 47 evrov za otroka do 16 let in 59 evrov za starejšega od 65 let. Za otroka do osmih let pa je brezplačno, če je v družbi odraslega smučarja. Šestdnevne vozovnice stanejo 330 evrov za odraslo osebo, 296 evrov za upokojence in 231 za mladino. Je pa ta zimski raj tudi del sistema Dolomiti Superski, ki združuje dvanajst smučišč, a cena vozovnice za celotno območje ni bistveno višja, le za nekaj evrov. Šestdnevna za odraslega stane 354 evrov.
