Sončni vitamin

Ivan Soče je napisal pripovedko za otroke z naslovom Sončni vitaminček (ilustracije je naredila Anja Petrarca), ki bi jo morali prebrati tudi starejši. Na travi, obsijani s soncem se igrata petletni Filip in triletna Lora, pridruži se jima dedek Ivan. Pogovarjajo se o soncu in sončkih. Dedek pove, da brez Sonca na Zemlji ne bi bilo svetlobe, da v temi rastline ne bi rasle, živali in ljudje ne bi imeli hrane. "Brez sonca ne bi mogli živeti, težave nastopijo tudi, ko ga ni dovolj. Pozimi ga skoraj ni, spomladi in v jeseni se pogosto skriva za oblaki, medtem ko se poleti ni skrivamo pred njim. To za naše zdravje ni dobro," razlaga.
Sonce nam pošilja nevidne žarke, s pomočjo katerih se nam pod kožo ustvarja prav poseben vitamin - sončni vitamin. Seveda, če smo mu dovolj časa izpostavljeni. Vse druge vitamine vsebujejo rastline, zato moramo za zdravje jesti veliko zelenjave in sadja. Sončnega vitamina D pa v sadju in zelenjavi ni, tvori ga naše telo, če neposredno na kožo posijejo sončni žarki. "Takrat, ko je senca kratka, ker če je dolga, sonce ni dovolj močno, da bi ga bilo dovolj za tvorbo sončnega vitamina." Deset ali dvajset minut vsak dan, odvisno od tega, kako močno je sonce, je dovolj, potem je treba v senco, se obleči ali kako drugače zaščititi kožo.