Potem ko sem prebral knjigo Mihe Šaleharja Notranji pir ali kako se prepiti do konca, sem tudi sam ugotovil oziroma spoznal, da ga Slovenci, sploh Štajerci, res radi veliko pijemo. Ker mi je huda bolezen lani prekmalu odnesla očeta, ki zadnjih 45 let svojega življenja ni pil alkohola, sem se v znak spoštovanja do "fotra" in njegovih načel, pa tudi zato, ker sem veliko na motorju, odločil poskusiti, kako je biti 0,0 oziroma alkohol free. Naj najprej razčistimo še to, da nisem čisto pravi Štajerec, po mamini strani sem četrt Srb in četrt Črnogorec, zato mi vino sploh ni blizu in je bilo z izjemo špricarja tu in tam moja opojna družabna pijača največkrat prav pivo. Do 1. januarja 2025. Ampak kako naprej? Nekateri si zastavijo cilj 40 dni brez alkohola (akcija poteka že 20 let, več na brezalkohola.si), to obdobje traja prav zdaj do 20. aprila, sam sem si najprej zadal cilj 100 dni. In zaenkrat mi dobro uspeva. Res je, da te družba in prijatelji včasih grdo gledajo, ker zavrneš povabilo na pivo po kakšni nogometni tekmi, hkrati pa v bistvu vse bolj razumejo tvojo odločitev in jo tudi začenjajo spoštovati. Ko pa se le odločiš, da pojdeš na enega po fuzbalu, čeprav čisto zares nikoli ni samo eden, je pivcu 0,0 piva na voljo vse več različic te pijače.
Na prošnjo enega od teh prijateljev sem pripravil nek splošen pregled kakovosti in subjektivnega okusa tega zlatorumenega napitka. Opozarjam še, da niso čisto vsa piva striktno brez alkohola, na nekaterih, kot je na primer Unionov Uni, je to zapisano tudi na etiketi (0,5% alk.).
Zasluga prohibicije
Nastanek brezalkoholnega piva sega v začetek 20. stoletja. V obdobju prepovedi alkohola v ZDA (prohibicija) so pivovarji iskali načine, kako ostati v poslu. Eden od načinov je bil razvoj pijač z zelo nizko vsebnostjo alkohola - med njimi tudi "near beer" (skoraj pivo), ki je vsebovalo manj kot 0,5 odstotka alkohola. Tudi v Evropi, predvsem v Nemčiji, so pivovarji začeli proizvajati brezalkoholna piva v prvi polovici 20. stoletja, a resnejši razvoj in izboljšave tehnologije so se zgodile po drugi svetovni vojni, še posebej od sedemdesetih let naprej. Po navedbah Združenja nemških pivovarjev (Deutscher Brauer-Bund) eno od enajstih nemških piv ne vsebuje alkohola. Brezalkoholno pivo je tako v Nemčiji postalo tretja najbolj priljubljena vrsta piva - za pilsnerjem in svetlim lagerjem. Tudi v Sloveniji je pitje brezalkoholnega piva v skokovitem porastu.
Raznoraznih maltov, piv z okusom, isotonic piv in kaj vem, kaj vse še obstaja, uradno ne štejem med piva, je pa tega na trgu ogromno in vsak lahko najde kaj zase. Tudi IPA je vse večkrat na voljo brez alkohola, le povprašajte svojega lokalnega pivskega mojstra. Pa na zdravje in varno za krmilom!
Pivo 0,0 (moja subjektivna ocena):
• Staropramen 5,1
• Mercator 5,4
• Heineken 6,8
• Uni 7,2
• Argus Lidl 7,6
• Budweiser 7,9
• Hoppy Lager 8,1
• Erdinger 8,2
• Kozel Dark 8,6
• Benedict Nealko 8,7.
Slovenci dokazani pivoljubci
V evropskih državah popijejo več piva na osebo kot na katerikoli drugi celini sveta. Najbolj zagreti pivoljubci so Čehi s 140 litri na prebivalca na leto. V Avstriji in Nemčiji zmorejo spiti okoli 100 litrov na prebivalca, Slovenci smo z dobrimi 80 litri blizu vrha, vsekakor pa ostajamo zasidrani v evropski deseterici. Zmagovalka med porabniki piva je afriška država Bocvana s 150 litri na prebivalca.