Ne, nisem v Sloveniji, ampak v Nemčiji, kjer preživljam praznične dni in se pripravljam na nadaljevanje nemškega prvenstva, nam je ob telefonskem klicu na zadnji dan minulega leta povedal Darko Jorgić, z 31. mestom najvišje uvrščeni slovenski namiznoteniški igralec na svetovni lestvici. "Tudi sicer sem bil v zadnjem času doma le redko, delno zaradi koronavirusa, delno zaradi športnih obveznosti. V Nemčiji lahko tekmujejo vsi prvoligaški in drugoligaški klubi, in ker je tudi v namiznem tenisu tako, daljših premorov med tekmovanjem ni bilo. Že na prvo popraznično nedeljo v tem letu se nemško prvenstvo nadaljuje, končalo se bo ob koncu marca. Naš klub je na lestvici trenutno šesti, do konca prvenstva je še osem krogov. Verjamem, da bomo na koncu uvrščeni veliko višje," je dodal leta 1988 v Hrastniku rojeni Jorgić, ki je nekaj lanskih dni preživel tudi v karanteni. "Sam nisem bil okužen, se pa je ta nadloga pojavila v klubu in moral sem na prisilni počitek. Kar dobro mi je del po naporni sezoni."
Zakaj se v Sloveniji ne igra?
Jorgić spremlja tudi dogajanja v slovenskem namiznem tenisu in čudi se, da se pri nas ne trenira in ne tekmuje. "V Nemčiji v vseh športih tekmujejo klubi prve in druge lige, tudi v namiznem tenisu je tako. V tem športu je možnost okužbe zelo omejena, kajti igralca sta med igro narazen več metrov, do stika med njima tako rekoč ne more priti."
Hrastnik je dal številne odlične igralce
Darko Jorgić ni edini namiznoteniški igralec, ki je ime rudarskega Hrastnika, mesta s približno 6000 prebivalci v Zasavju, ponesel po vsem svetu. Pred njim so odlične rezultate v tem športu dosegali Edvard Vecko, Jože Urh, Jernej Zalaznik ter Andreja in Vesna Ojsteršek, ki so že v nekdanji skupni državi osvajali kolajne na državnih prvenstvih pa tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih. Vsi so pozneje stopili v trenerske vode in vzgajali nove mojstre namiznega tenisa, med njimi tudi Darka Jorgića, čigar meteorski vzpon se je začel leta 2015, ko je kot član ekipe na mladinskem evropskem prvenstvu v Bratislavi osvojil bron, skupaj z Denijem Kožulom, sedanjim soigralcem v članski vrsti, pa zlato v dvojicah. Leta 2016 je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki osvojil bronasto kolajno v mešanih dvojicah s Srbkinjo Izabelo Lupulescu, leta 2016 pa se je prvič uvrstil med 200 najboljših igralcev na svetu. Leta 2017 je kot član reprezentance na evropskem prvenstvu v Luksemburgu osvojil bronasto kolajno, prav tako bronasto je istega leta osvojil na mladinskem evropskem prvenstvu do 21 let v Sočiju.
Za našega najboljšega namiznoteniškega igralca je bilo leto 2020 zelo uspešno, saj se je občutno povzpel tudi na svetovni lestvici ITTF. "Uspešno, a hkrati čudno zaradi koronavirusa, ki je zarezal tudi v namizni tenis. Kljub temu sem imel veliko priložnosti za dokazovanje in z dosežki sem zelo zadovoljen. Naj omenim, da se je naša reprezentanca januarja lani na kvalifikacijah na Portugalskem prvič uvrstila na olimpijske igre, na februarskem evropskem top 16 v Švici sem se uvrstil v finale, junija sem s Saarbrücknom zaigral v finalu lige prvakov, krona sezone pa je bil novembrski nastop na turnirju najboljših igralcev sveta v kitajskem Weihaiu," Jorgić na kratko opiše dosežke, ki so ga izstrelili med najboljše igralce na svetu. Trenutno je na svetovni lestvici na 31. mestu in za rekordno uvrstitvijo Bojana Tokića - ta je bil januarja 2012 na 25. mestu - zaostaja le še za šest mest.
Čakajoč na olimpijske igre
Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca se je prvič v zgodovini uvrstila na olimpijske igre. Na kvalifikacijskem turnirju v portugalskem Gondomarju je po zmagi nad Iranom s 3:1 premagala še Indijo in si zagotovila olimpijsko vozovnico za Tokio.
Dvoboj z Indijo, sicer šesto nosilko turnirja, ki je imela na papirju več možnosti za zmago, je bil izenačen, končal pa se je z zmago Slovencev s 3:1. Dve točki je prispeval Darko Jorgić, eno pa Bojan Tokić. Deni Kožul je ostal brez zmage. "To je bil vrhunski rezultat za vse nas. Želja se nam je izpolnila, Tokio je tukaj. Indijci so bili favoriti, a za mizo se je pokazalo drugače. Sam sem dve tekmi odigral vrhunsko, že v prvi sem najboljšega Indijca premagal s 3:0. Nato je svoje opravil še Tokić. Čeprav je igral bolan, je zbral moč, da odigra eno tekmo in prispeva eno točko. Obljubo je držal in pokazal, zakaj je še vedno vodja te ekipe. Ključ do uspeha je bila mirna glava. Jaz sem jo imel. Čeprav sem bil v nekaterih nizih v slabšem položaju, sem se vrnil na pravo pot," je po velikem uspehu povedal Jorgić.
Olimpijski zmagovalec se je iz dvoboja z Jorgićem srečno izvlekel
Z uvrstitvijo v ekipni del olimpijskih iger si je Slovenija priborila tudi dve mesti med posamezniki, bržčas bosta priložnost za igro dobila prav Jorgić in Tokić. "Na olimpijskih igrah Slovenci ne bomo le sodelovali, ampak tekmovali. Imamo mlado ekipo in v njej izkušenega Tokića, tako da ne bomo za nikogar lahek plen. Žal lani iger, kot je bilo načrtovano, zaradi koronavirusa ni bilo, verjamem, da letos bodo, in že nestrpno čakam dan, ko bom stopil v olimpijsko dvorano za namizni tenis."
Darko Jorgić je februarja lani nastopil tudi na prestižnem turnirju, evropskem top 16 v Montreauxu v Švici, in poskrbel za še drugi fantastični slovenski uspeh namiznega tenisa v začetku leta. Na poti do zmagovalca turnirja ga je šele v finalu ustavil najboljši evropski igralec zadnjih dveh desetletij, Nemec Timo Boll. "To je bil moj prvi nastop na tovrstnem turnirju in ostal mi bo v zelo lepem spominu. Na poti do finala sem premagal tri odlične igralce, legendarnega Belorusa Vladimirja Samsonova, Kitajca s slovaškim potnim listom Yang Wanga in starega znanca, Hrvata Tomislava Pucarja. Vse dvoboje sem dobil s 4:1. Za nagrado sem se v finalu spoprijel s sedemkratnim evropskim prvakom in nekdanjim prvim igralcem sveta. V nemški ligi sem Bolla že premagal, zato sem dvoboj začel samozavestno. Toda tokrat se ni dal in že sedmič je osvojil tovrstni turnir," Jorgić obudi spomin.
Namučil slovitega Ma Longa
Naš namiznoteniški igralec je bil eden najzaslužnejših, da se je ekipa Saarbrückna, katere član je, junija lani uvrstila v finale lige prvakov. "Sklepni del tekmovanja je bil v balončku v Düsseldorfu, na njem pa so igrale štiri ekipe. Naš klub je v polfinalu s 3:1 premagal ruski klub Fakel Gazprom Orenburg, v drugem polfinalu pa je Borussia Düsseldorf s 3:2 ugnala še drugo rusko ekipo. Uvrstitve v finale smo bili zelo veseli in upali smo na presenečenje," je dejal Jorgić, a na njegovo žalost je presenečenje izostalo. "Borussia je bila boljša s 3:1 in že šestič je osvojila naslov prvaka, jaz pa sem za tolažbo osvojil edino točko za naš klub."
Da se njegova pripravljenost iz meseca v mesec stopnjuje, je Jorgić dokazal tudi novembra lani na turnirju najboljših igralcev sveta v olimpijskem centru v kitajskem Weihaiu. "Že to, da sem bil povabljen na turnir asov namiznega tenisa, je bilo zame veliko priznanje, in želel sem, da povabilo z igrami tudi upravičim. "
Na poti do glavnega turnirja je v kvalifikacijski skupini izgubil proti klubskemu soigralcu v Saarbrücknu, Patricku Franziski, z 0:4, v odločilni tekmi za napredovanje pa je s 4:2 ugnal najboljšega afriškega igralca, Nigerijca Quadrija Aruno, in napredoval v osmino finala. "Tam sem naletel na slovitega tekmeca, 32-letnega Ma Longa, ki je v svoji bogati karieri osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, med drugim je aktualni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec. Igra je bila izenačena, pri rezultatu 2:2 v nizih sem v petem vodil z 11:10, a se je tekmec izvlekel in nato v šestem, ko je uvidel, da me lahko užene le z mojstrsko igro, to tudi dokazal," se turnirja na Kitajskem spominja Jorgić. "Ta turnir je potrdil, da se lahko uspešno kosam tudi s kitajskimi igralci, celo s tistimi na vrhu svetovne lestvice. Vesel sem, da sem jim po kakovosti vedno bližji. Na svetovni lestvici sem na 31. mestu, letos bi se rad vsaj približal dvajsetim najboljšim, nato pa v naslednjih letih poskušal zlesti proti vrhu," je optimist Jorgić, ki bo po končanem nemškem prvenstvu razmišljal predvsem o nastopu na olimpijskih igrah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
