Trditve o zdravilnih učinkih hrane niso vedno resnične

S hrano zaužijemo hranilne snovi, ki jih potrebujemo, da lahko preživimo. Dobro se zavedamo, kako pomembna je uravnotežena prehrana za ohranjanje dobrega zdravja. Mnogi v različnih živilih celo vidijo zdravila in menijo, da lahko z njihovim uživanjem preprečijo ali ozdravijo določene bolezni. Res je, da mnoga živila vsebujejo bioaktivne snovi oziroma kemikalije, ki v telesu prispevajo k ohranjanju dobrega zdravja. Ta živila preučujejo v okviru raziskav o preprečevanju raka ter srčnih in drugih bolezni. Toda ideja o tem, da je hrana lahko zdravilo, je v medijih včasih pretirano hvaljena. Članki običajno temeljijo na študijah, opravljenih v laboratorijih, kjer pri testiranjih uporabijo koncentrirane izvlečke živil. Učinki, vidni pri ljudeh, ki jedo pravo hrano, so običajno precej drugačni od tistih v petrijevki. Ko seštejemo ena plus ena, ugotovimo, da bi morali pravzaprav pojesti ogromne količine izbrane hrane, da bi zaužili aktivni odmerek želene snovi. V nekaterih primerih lahko s tem ogrozimo svoje zdravje, namesto da bi ga obvarovali. V nadaljevanju preberite, katera štiri živila in ena pijača, so najbolj očiten dokaz, da trditve o zdravilnih učinkih hrane niso vedno resnične.

Cimet

Cimet, ki vsebuje snov, poimenovano cinameldahid, naj bi pospešil izgubljanje telesne teže in reguliral apetit. Obstajajo tudi dokazi, da cinameldahid pri ljudeh s sladkorno boleznijo znižuje holesterol v krvi. Toda ti dokazi temeljijo na preučevanju uživanja velikih količin omenjene kemikalije in ne na uživanju začimbe same.
V okviru teh študij so ljudje pojedli od enega do šest gramov cinameldahida na dan. Cimet sam vsebuje okoli osem odstotkov cinameldahida, kar pomeni, da bi morali dnevno pojesti najmanj trinajst gramov cimeta ali polovico stekleničke te začimbe, ki jo kupimo v supermarketu. In to je precej več, kot ga običajno dodate v jutranjo ovseno kašo.

Rdeče vino

Zasluge za to, da rdeče vino v člankih hvalijo zaradi njegovih koristnih učinkov za zdravje, gre pripisati snovi, znani pod imenom resveratrol, ki jo najdemo v lupini grozdnih jagod. Resveratrol je naravni polifenol iz družine kemikalij, ki jim pripisujejo antioksidativne lastnosti. Mnogi trdijo, da resveratrol ščiti celice pred uničujočimi prostimi radikali ter s tem zmanjšuje tveganje za razvoj cele vrste bolezni, kot so denimo rak, diabetes tipa 2 ter Alzheimerjeva in srčna bolezen.
Obstajajo omejeni dokazi, da ima resveratrol koristne učinke za zdravje živali, medtem ko študije podobnih učinkov pri ljudeh niso potrdile. Vsebnost resveratrola je odvisna od vrste vina, toda rdeče vino ga vsebuje približno tri mikrograme na steklenico. Študije, ki so pokazale, da ima uživanje resveratrola koristne učinke, predvidevajo uživanje najmanj 0,1 grama te kemikalije na dan. Da bi zaužili toliko resveratrola, bi morali dnevno popiti okoli 200 steklenic vina. Verjetno se vsi strinjamo, da to ne bi bilo zelo zdravo.

Borovnice

Borovnice so tako kot rdeče vino bogat vir resveratrola. Toda ker ga ena borovnica vsebuje le nekaj mikrogramov, bi morali vsak dan pojesti več kot deset tisoč borovnic, da bi zaužili aktivni odmerek resveratrola. Borovnice vsebujejo tudi snovi, znane kot antociani, ki menda ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi. Da bi v telo vnesli aktivni odmerek antocianov, bi morali pojesti od 150 do 300 borovnic na dan. To se zdi sicer bolj razumno, vendar gre še vedno za ogromno borovnic. Hkrati bi bila taka terapija tudi precej draga.

Čokolada

Trditev, da temna čokolada znižuje krvni tlak, je vedno dobro sprejeta. Teobromin, kemikalija v čokoladi, dokazano znižuje krvni tlak, vendar le v odmerku najmanj enega grama aktivne snovi. Različne temne čokolade sicer vsebujejo različne količine teobromina, toda v povprečju bi morali pojesti sto gramov te čokolade, da bi dosegli ta odmerek.
Čokolada sicer velja za nezdravo hrano, ki bi jo morali uživati premišljeno. Strokovnjaki priporočajo, da na dan ne pojemo več kot 25 gramov čokolade, katerih kalorična vrednost je okoli 145 kalorij. Če bi pojedli sto gramov čokolade, bi s tem zaužili okoli 480 kalorij. Če v telo vnesemo več kalorij, kot jih porabimo, se zredimo, odvečna telesna teža pa povečuje tveganje za srčne bolezni in kap. Ta tveganja bi torej izničila vaša prizadevanja, da bi z uživanjem čokolade znižali svoj krvni tlak.

Kurkuma

Kurkuma je že od nekdaj med najbolj priljubljenimi začimbami. Pravkar nas na vsakem koraku prepričujejo o neverjetnih koristih uživanja kurkuminega mleka, o njegovih zdravilnih učinkih, ki seveda temeljijo na kurkuminu. Gre za kemijsko spojino, ki jo sestavljajo snovi, poimenovane kurkuminoidi. Ti naj bi imeli določene koristne učinke za zdravje, med drugim menda zmanjšujejo vnetja. Vnetje nam pomaga, da se borimo proti okužbam in odzivamo na poškodbe. Prehudo vnetje po drugi strani ni dobro, zlasti pri boleznih, kot je artritis, hkrati utegne biti povezano z drugimi stanji, kot sta srčna bolezen in kap. Izsledki testiranj na ljudeh niso preveč prepričljivi, toda večina uporabnikov uživa kurkumin v zelo velikih odmerkih, denimo od enega do dvanajst gramov na dan. Kurkuma vsebuje približno tri odstotke kurkumina, zato z vsakim gramom kurkume v telo vnesemo le 0,03 grama kurkumina. To pomeni, da bi morali pojesti več kot 30 gramov kurkume, da bi zaužili minimalni aktivni odmerek kurkumina. Še bolj pomembno je, da kurkumin v kurkumi in zelo biodosegljiv. Z drugimi besedami povedano, naše telo absorbira le približno 25 odstotkov tega, kar pojemo, zato bi morali pravzaprav vsak dan pojesti precej več kot sto gramov kurkume, da bi zaužili zadosten odmerek kurkumina. In to je ogromno karija.