Uživaške kolesarske poti, ki s slikovitimi panoramami in atraktivnimi spusti približujejo regijo Schladming - Dachstein

A si šel z elektriko? To je bilo (praviloma) vselej vprašanje, ko sem komu dejal, da sem gonil v Avstriji, v Schladmingu. In to je pravzaprav potrdilo tudi moje začudenje, ko sem že prvi dan našega druženja ugotavljal, da so vsi kolegi, tudi tisti, ki kolo gonijo več kot zgolj rekreativno, preklopili na elektriko. Ko sem pred šestimi leti sam kupoval novo kolo, je bila tudi zame velika dilema - kupiti električnega ali ne. Kajti kolesar, četudi rekreativni, si pač stežka prizna, da bi potreboval kakršnokoli pomoč. Še najmanj električno. A tudi iskanje alternativ - kupiti na primer karbonsko kolo, ki bo z nižjo težo omogočilo hitrejšo vožnjo navkreber - tedaj ni zmoglo ponuditi tega, kar prinaša elektrika. Okej, resda sem tedaj hitro kolo potreboval za bikejoring, za to, da sva lahko s psom sinhrono tekala oziroma gonila navkreber in da sem bil vsaj približno konkurenčen.

In ko to moje kolo z za mojo oceno dokaj sposobnimi terenskimi pnevmatikami s Continentalovimi plašči Race King tokrat pripeljem s seboj v Schladming, me Georg Knaus iz tamkajšnje turistične organizacije, naš vodnik prvega dne, hitro postavi na realna tla. Preslab oprijem bo tole za teren, ki nas čaka. Hmmm ... morda pa bo tole gonjenje več od le rekreativnega kolesarjenja. Vmes so se na tej poti, odkar sem redno kolesaril, izgubili tudi SPD-ji, saj veste, tista pedala, ki trdno držijo stopalo na mestu. Nadomestila so jih, kakopak, veliko bolj hipsterska flat pedala, zato je bilo še najbolj priročno, da namesto s svojimi profesionalnimi Shimanovimi čevlji gonim kar s camperji z ravnim gumijastim podplatom.

Traili za vsak okus in vsako zahtevnost

Počasi sem torej nekako nared za tole izkušnjo na Avstrijskem ... Planet Planai je središče dogajanja tukaj, ne le pozimi, zelo očitno tudi poleti, ko so kolesarji edini, ki imajo tudi z avtomobili prost dostop do osrednjega parkirišča pod krožno kabinsko žičnico. In tudi ni več presenečenje, da so domala vsa kolesa, ki so na voljo za izposojo v tukajšnjem centru, kjer je tudi šola gorskega kolesarjenja, električna. Vrhunske zasnove, karbonskih okvirjev, odlične opreme, skratka višjega cenovnega razreda. Električni torej bo, tak s 27,5-palčnimi kolesi.

In pot prvi dan nas najprej po cestah, kjer se tudi motorni promet povsem prilagaja kolesarskemu, nato po kolovozih in na koncu skozi gozd vodi navkreber na nasprotni breg od Planeia, od koder že po nekaj kilometrih vožnje ponudi krasen pogled tako na Planei kot na Schladming v dolini. Domala neskončne možnosti poti po najrazličnejšem terenu ponuja okolica, že na spletni stran regije boste takoj našli 36 predlaganih poti, vključno s traili, flowi in drugimi priljubljenimi potmi.

Že zgolj Bikepark Schladming ponuja za 35 kilometrov trailov različnih zahtevnostnih stopenj. Med enajstimi traili lahko izbirajo kolesarji na startu, kamor jih pripelje krožna kabinska žičnica s kabinami za deset oseb in kakopak za kolesa, ki najdejo varen prostor kar v stojalih v notranjosti kabin. Posebno območje je namenjeno začetnikom, ljubitelji skokov lahko izberejo progo s kar 99 skoki, profesionalci pa progo, ki je sicer namenjena tekmam za svetovni pokal.

A najbolj zanimiva novost letošnjega leta je posodobljena proga s "pravljičnim" imenom Fairy Trail (fairytale v angleščini pomeni pravljica). In ta je po besedah Georga Knausa tudi osrednja proga njihove ponudbe, saj je namenjena najrazličnejšim profilom kolesarjev, torej celotnim družinam. "Potem ko smo pred leti začeli razvijati kolesarski turizem s ponudbo trailov in flowov, ki so bili namenjeni predvsem zahtevnim kolesarjem, smo pravzaprav ugotovili, da je za množičen obisk regije in za razvoj kolesarskega turizma ponudbo treba prilagoditi najširšemu krogu kolesarjev, torej predvsem družinam," pravi Knaus.

Dober kilometer dolga proga Fairy Trail je pravzaprav dopolnitev skoraj 7,7 kilometra dolge proge Flowline, ki se začne na vrhnji postaji krožne kabinske žičnice na Planeiu. Ne bom tajil, da srčni utrip tik pred startnimi vrati nekoliko naraste, pridružita se mu vznemirjenje in pričakovanje, kaj neki čaka kolesarja na progi. A že prvi zavoji, ki jih kljub preglednosti odpeljem z zdravo mero spoštovanja (berite: s precej nižjo hitrostjo od resnih kolesarjev), ponudijo odličen vpogled v to, kaj proga ponuja v nadaljevanju, in začno pravzaprav od prvega metra naprej graditi zaupanje kolesarja.

Koronaleto je bilo izjemno

Ko v nadaljevanju proga zaide v gozd, začne okolica razvajati z idiličnostjo, ki je odprte strmine na posekah, kjer so pozimi smučišča, pač ne zmorejo ponuditi. Domala vsaka proga ponuja kombinacijo odprte in gozdnate poti, razgibano podlago, v zavojih vselej skrbno urejeno in z izdatnimi nakloni za kar najhitreje izpeljane zavoje. Posamezniki, ki so danes del ekipe Schladming - Dachstein Tourismusmarketing, med njimi tudi Georg Knaus, in Karl Lechner iz turistične pisarne sosednje doline Reiteralm v pogovoru razkrijejo, kako pionirsko so se z izgradnjo prog z lastnimi rokami lotili kolesarskega turizma, ki danes v regijo pripelje desettisoče turistov. Še posebej lansko leto je bilo izjemno, ko je sprostitev ukrepov poleti število kolesarjev v poletni sezoni z dotedanjih 10.000 povečala na približno 50.000. Seveda tudi po zaslugi razširitve ponudbe kolesarskih trailov tudi za začetnike pred začetkom lanske turistične sezone.

Če sodite med večino, ki danes že prisega na električna gorska kolesa, boste navdušeni tudi nad posebno 6,77 kilometra dolgo gorsko progo Uphill Flow Trail s 483 višinskimi metri razlike. Ta vas popelje do 1800 metrov visokega Planeia, kjer boste po vzponu skozi idiličen gozd po razgibani poti nagrajeni z izjemnim pogledom na sosednji Dachstein, najbolj prepoznavni vrh, ki leži na meji treh dežel, Štajerske, Zgornje Avstrije in Solnograške. Lahko pa se nagradite tudi s katero od lokalnih specialitet, med katere sodi kislo mleko z jagodičevjem. Čeprav je Uphill Flow Trail primeren tudi za kolesarje brez e-koles, lahko pritrdim namigu upravnikov, da je užitek vožnje največji prav z e-kolesom.

Sosednji 1740 metrov visoki Reiteralm, ki ga boste najlažje dosegli s krožno kabinsko žičnico Preunegg Jet - do njene spodnje postaje se je iz dobrih šest kilometrov oddaljenega središča Schladminga mogoče popeljati z avtomobilom ali kolesom -, ponuja šest prog enoslednic ("singelc") na skupaj 15 kilometrih dolžine. Na vrhnji postaji bodo najbolj veseli otroci, ki jim je na voljo mini park s štirimi programi, do starta katerih jih skupaj s kolesi pripelje trak, od njihovega poguma pa bo odvisno, ali bodo piščančki, kače, lisice ali tigri. Štiri proge, štirje nivoji zahtevnosti in, ja, tudi kolesa, čelade (ki so obvezne) in ustrezne ščitnike lahko najamete kar tam. In ker zadnji dan, morda tudi za reševanje kolesarske časti, ki ima sicer najboljše dni že daleč za seboj, električno kolo zamenjam za downhill kolo, tokrat z 29-palčnimi kolesi, postane jasno, da je traile in flowe veliko lažje izpeljati z lažjim kolesom. So bila pa 29-palčna kolesa kar hendikep za okretnost, zato velja skrbno izbrati ustrezno kolo. Tudi ko ga najemate.