Zvezdana Bercko
Dunajski živalski vrt je edini v Evropi, ki orjaške pande, ki jim v naravi grozi izumrtje, vzreja na naraven način. Razveselili so se že petih mladičkov.
Predhodnice živalskih vrtov, kot jih poznamo danes, so bile menažerije, katerih zgodovina sega že v čas starega Egipta. Med izkopavanji v Hierakonpolisu so odkrili ostanke zoološke zbirke iz obdobja okoli leta 3500 pr. n. št. Našli so ostanke povodnih konjev, slonov, pavijanov in divjih mačk. V 11. stoletju pred našim štetjem je imel zoološke in botanične vrtove Ashur-bel-kala, kralj srednjega asirskega cesarstva. Znane so tudi menažerije iz stare Kitajske, v 2. stoletju pred našim štetjem je kitajska cesarica Tanki dala zgraditi "hišo jelenov". Zbiralci živali so bili tudi judovski kralj Salomon, kraljica Semiramida, asirski kralj Asurbanipal ter babilonski kralj Nebukadnezar. Do 4. stoletja pred našim štetjem so živalski vrtovi obstajali v večini grških mestnih držav. Aleksander Veliki je zanimive živali, ki jih je odkrival na svojih vojaških odpravah, pošiljal nazaj v Grčijo. Tudi rimski cesarji so imeli zasebne zbirke živali, nekatere teh živali so uporabljali tudi za boje v arenah.
Eksotične živali so navduševale tudi srednjeveške vladarje. Karel Veliki je imel slona po imenu Abul-Abbas, ki mu ga je podaril abasidski kalif. Angleški kralj Henrik I. je imel v svoji palači v Woodstocku leve, leoparde in kamele. Henrik III. je leta 1235 kot poročno darilo od Friderika II., svetorimskega cesarja, prejel tri leoparde. Leta 1264 so te živali preselili v tako imenovani Levji stolp, enega od stolpov londonskega Towerja.
Azteški cesar Montezuma je imel v svojem glavnem mestu Tenochtitlan "hišo živali" z veliko zbirko ptic, sesalcev in plazilcev, zanje naj bi bilo skrbelo več kot 600 zaposlenih. Po uporu Aztekov proti španski vladavini in med kasnejšo bitko za mesto je španski osvajalec Cortes leta 1520 nejevoljno ukazal uničenje živalskega vrta.
Družina gepardov v živalskem vrtu na Dunaju
Najstarejši živalski vrt na svetu, ki še obstaja, je Tiergarten Schönbrunn na Dunaju. Zgradil ga je Adrian van Stekhoven leta 1752 po naročilu cesarja Franca I. v poletni rezidenci cesarjev v Schönbrunnu. Menažerija je bila sprva rezervirana za oglede cesarske družine in dvora, leta 1765 pa so jo odprli tudi za širšo javnost. Leta 1775 je bil živalski vrt ustanovljen v Madridu, leta 1795 pa še v Parizu, kamor so preselili živali iz kraljeve menažerije v Versaillesu. Prvi živalski vrt v Rusiji je leta 1806 ustanovil profesor Karl Fuchs v Kazanu.
Skrb za ogrožene vrste
Ime živalski ali zoološki vrt se sicer prvič pojavi šele leta 1828, ko so tako poimenovali londonski Zoological Garden. Pojem zoološki vrt se nanaša na zoologijo, vedo o preučevanju živali. Londonski živalski vrt je bil tudi prvi, ki je bil že od ustanovitve namenjen tudi znanstvenemu preučevanju divjih živali. Že takrat se je uveljavila tudi še danes splošno sprejeta okrajšava zoo.
Okrajšava zoo je nastala leta 1828 v Londonu
Po 19. stoletju, ko so živali razstavljali večinoma v kletkah, zanimali sta jih predvsem sistematika in raznovrstnost živalskih vrst, so v 20. stoletju začeli nastajati živalski vrtovi, ki prikazujejo živali v čim bolj naravnem okolju, s poudarkom na ekologiji. V 21. stoletju pa živalski vrtovi postajajo centri za varstvo narave, kjer prikazujejo ekološko soodvisnost med neživo in živo naravo ter odnose znotraj vrst. Pomembno je varstvo narave in naravnega okolja.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
- Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenja zverinjak na gradu Turjak, ki "je z zidom obdan in poln srn, jelenov
- in druge divjačine".
- Avstrijski nadvojvoda in poznejši cesar Maksimiljan II. naj bi bil leta 1552 v Ljubljano pripeljal slona in ga razkazoval po mestu.
- Dunajski živalski vrt je bil pred 25 leti uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Lani so kljub pandemiji zabeležili 1,2 milijona obiskovalcev.
- Spletna stran dunajskega živalskega vrta www.zoovienna.at je na voljo tudi v slovenščini.
- V Zagrebu je živalski vrt v več kot 200 let starem parku Maksimir, nedaleč od središča mesta.
Ljubki mladički, na posnetku mala severna medvedka Finja, povsod po svetu in tudi na Dunaju pritegnejo največ pozornosti obiskovalcev.
Množično uničevanje habitata prostoživečih živali po vsem svetu se namreč nadaljuje in številne vrste, kot so sloni, velike mačke, pingvini, tropske ptice, primati, nosorogi, eksotični plazilci ..., so v nevarnosti, da bodo izumrle. Številni živalski vrtovi upajo, da bodo zaustavili ali upočasnili propadanje številnih ogroženih vrst in vidijo svoj glavni namen v razmnoževanju ogroženih vrst v ujetništvu in njihovem ponovnem vnosu v naravo. V mnogih živalskih vrtovih se že rojevajo živali, ki v divjini skoraj nimajo več prostora ali celo izumirajo. Drugačnega mnenja je večina borcev za pravice živali, ki trdijo, da so živalski vrtovi, ne glede na to, kakšni in kako plemeniti so njihovi nameni, nemoralni in služijo le za zapolnjevanje človekovega prostega časa na račun živali.
Pande so ljubljenci obiskovalcev
Za največji živalski vrt na svetu danes velja berlinski, ki so ga odprli leta 1844. Okoli 20 tisoč živali kakih 1500 vrst živi na 35 hektarjih sredi največjega berlinskega parka. Od leta 1913 v okviru živalskega vrta deluje tudi največji akvarij v Nemčiji, v katerem v treh nadstropjih prebiva okoli 9000 vodnih prebivalcev. Moskovski živalski vrt je največji v Rusiji, delovati je začel leta 1864, leta 1919 so ga nacionalizirali. V njem skrbijo za okoli 8200 živali. V ZDA je največji živalski vrt Henry Doorley Zoo and Aquarium v Omahi v zvezni državi Nebraska, ki je odprt od leta 1894, v njem je na ogled skoraj tisoč vrst živali.
Živalski vrt v Ljubljani
Na slovenskih tleh so imeli zbirko živali oziroma zverinjak grofje Celjski že pred letom 1451. Prvi zametek živalskega vrta v Sloveniji pa sega v leto 1809, ko je francoski general Marmont, guverner Ilirskih provinc v Ljubljani, postavil zverinjak pri gradu Tivoli.
Ideja o odprtju živalskega vrta v Ljubljani se je rodila leta 1926, ko je bilo ustanovljeno društvo ZOO z namenom urediti in vzdrževati živalski vrt, ki bi bil lepa kulturna pridobitev mesta. Načrte je prekinila vojna, živalski vrt v Ljubljani je bil nato ustanovljen leta 1949. Prve kletke so bile nameščene v središču Ljubljane, na zemljišču nekdanje vrtnarije v Kolodvorski ulici, blizu današnje stavbe RTV Slovenija. Tam so namestili prve provizorične kletke in akvarij ter v njih razstavili majhno, stalno zbirko divjih živali. Leta 1951 se je živalski vrt preselil na današnje območje - jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 hektarja površine in ima 6,5 kilometra sprehajalnih poti. Vsako leto ga obišče okoli 260.000 obiskovalcev.
Kot pravijo, se od leta 1988 razvijajo kot sodoben živalski vrt. Vsaki živali uredijo čim bolj naraven prostor, ki vsebuje vse, kar določena žival potrebuje.
Tudi v Pekingu, kjer so živalski vrt odprli leta 1908, je na ogled skoraj tisoč živalskih vrst. V živalskem vrtu je 30 ogromnih dvoran, posvečenih posameznim živalskim vrstam. Med njimi največ zanimanja vlada za dvorano pand. Orjaške pande so ljubljenci obiskovalcev tudi v dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn, ki je eden redkih vrtov, ki jim je Ljudska republika Kitajska v oskrbo zaupala par pand, pa tudi edini živalski vrt v Evropi, ki to živalsko vrsto, ki ji grozi izumrtje, vzreja na naraven način. Po rojstvu pand Fu Long leta 2007, Fu Hu leta 2010 in Fu Bao leta 2013 je medvedka Yang Yang leta 2016 postala prva samica pande v človeški oskrbi, ki je brez človekove pomoči vzgojila dvojčka.
Na Dunaju lahko sicer obiskovalci na 17 hektarjih spoznajo več kot 700 živalskih vrst, med njimi tudi nekaj skrajno ogroženih. Obiskovalci se najbolj zanimajo za žirafe, s katerimi si lahko na galeriji zrejo iz oči v oči, orangutane, ki se vihtijo z ene vrvi na drugo, sibirske tigre, ki poležavajo na ploščadi, koale, ki uživajo ob evkaliptusovih listih, in afriške slone, ki se kratkočasijo v blatni kopeli.
Dunajski živalski vrt Schönbrunn je bil že šestič zapored razglašen za najboljšega v Evropi. Britanski strokovnjak Anthony Sheridan je vrtove ocenjeval po 40 merilih, kot so oskrba živali, število živalskih vrst, zaščita ogroženih vrst, raziskovanje, naložbe, oglaševanje, število obiskovalcev in osebje. V obrazložitvi uvrstitve Dunaja na vrh lestvice je Sheridan izpostavil posrečeno simbiozo med kulturo in moderno gradnjo živalskega vrta. Med živalskimi vrtovi z več kot milijonom obiskovalcev sta se na drugo in tretje mesto uvrstila nemški Leipzig in švicarski Zürich.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
