Vinsko ocenjevanje Sommelier Selection: Tik pred zdajci, a vendar

Pa je le uspelo. Letos, v 18. izvedbi, v še večji negotovosti kot lani, ko je vse skupaj potekalo nekoliko pozneje pod vtisom prvega protikoronskega lockdowna. Vinsko ocenjevanje Sommelier Selection, ki ga vsako leto pripravi mariborski zavod SloVino, se je razširilo in razvilo iz izbora vin za k špargljem. Sezona teh se bo vsak čas začela, torej je treba tudi vinsko selekcijo opraviti še pravočasno. Preroške sposobnosti gor ali dol, organizatorji so letos ujeli še skrajni rok tik pred omejitvami svobodnega gibanja in druženja v velikonočnem času. A delo v prostorih SloVina je vendarle potekalo precej drugače.

Po vseh "reglcih"

Procedura je dodobra utečena. Izšolani vinski svetovalci (in nekaj povabljenih gostov) se zberejo na vodeni degustaciji in vsak zase po vnaprej določenih kriterijih ocenjujejo anonimne vzorce. Poleg kakovosti, ki jo odražajo ocene barve, bistrosti (pri peninah tudi iskrivosti), vonja, okusa in sortne skladnosti rangirajo primernost vsakega vzorca za k jedem iz določenih kategorij živil. Med splošne spadajo šparglji in zelenjava, ribe, svinjina, govedina in divjačina, gobe ter sladice; prekmurska in prleška gibanica sta dokaj specifični, k promociji regionalnih posebnosti usmerjeni dodatni kategoriji. Ob tem se ocenjuje še primernost za aperitiv ali digestiv ter stične točke s stilom oranžnih vin. Rezultati so dober orientacijski pripomoček tako gostincem kot širši javnosti, kaj priporočati oziroma ponuditi k jedem oziroma hodom bolj sofisticiranega obroka in ob njem, da bo užitek ob kulinaričnem doživetju čim bolj harmonično popoln.

Običajen vsakdanjik je zaradi epidemije covida-19 in (ne)smiselnih oblastnih ukrepov že lep čas krepko abnormalen. In da bi bil še bolj, so novi in novi čez noč sprejeti odloki kar se le da nepredvidljivi in se pogosto diametralno spreminjajo. Saj tako delovanje gotovo ima smisel v vojni, ko je treba neprestano zavajati sovražnika in ogrožati učinkovitost njegovega načrtovanja. To je seveda modro početi premišljeno selektivno in deloma skrivno, podtalno, konspirativno. Naši aktualni vladavci so že ob začetku kuge jasno povedali, da smo v vojni proti novemu koronavirusu. Torej bi bilo kar prav iz dneva v dan v vseh pogledih vse bolj sabotirati in spodkopavati njegove podle plane. Problem(ček) je "le" v tem, da virus ne misli in torej ne načrtuje niti taktično in še manj strateško, zato so ukrepi pač uperjeni proti nekomu in nečemu drugemu. Ljudstvu, družbi, svobodi, telesnemu in duševnemu zdravju, kulturi, prosveti, športu in rekreaciji, gospodarskim dejavnostim (nekaterim bolj kot drugim) ...

Izjemen odziv

Med najhuje prizadetimi je gostinstvo s turizmom pa tudi vinarstvo. Morda potrošnja vina niti ni upadla tako drastično, a praktično onemogočena je v (zaprtih) gostinskih lokalih, zaradi omejitev gibanja na statistične regije ali celo občine pa tudi neposredna prodaja pri vinarjih. Predvsem manjši, bolj butični težko prodrejo v trgovske verige (ali pa zaradi pretiranih marž in pritiskov na zniževanje odkupnih cen niso niti zainteresirani). Tudi zato - kljub negotovosti - ne preseneča nenavadno mnogo letos sodelujočih vinarjev. Kar 94 iz vseh vinorodnih pokrajin jih je poslalo v oceno kar 321 vzorcev. To pa zahteva dovolj ocenjevalcev - prijavilo se jih je 34 (pet več kot lani iz raznih koncev Slovenije - še sreča, da je potovanje z vabilom in potrdilom opredeljeno kot poslovno in torej ni kršitev predpisov, kot tudi ne prigrizek v sicer zaprti bližnji restavraciji), razporejenih v štiri skupine po deset. A žal te letos niso mogle ocenjevati hkrati, ampak vsaka skupina posebej, v dneh od ponedeljka, 29., do srede, 31. marca.

Vaja dela mojstra, mojstrstvo pa se vzdržuje in ohranja z redno vajo. Priložnosti zanjo letos ni bilo ravno na pretek. Prava je namreč neločljivo povezana s fizičnim druženjem - virtualne degustacije preko internetnih konferenčnih programov so hudo kilav surogat. In že v normalnih okoliščinah objektivno oceniti okrog 80 vzorcev v kakih štirih urah sploh ni mačji kašelj (kogar bi mučil človeški, zaradi varnosti itak ne bi smel biti prisoten). Delo precej olajša premišljen vrstni red vzorcev z grupiranjem podobnih vin, za kar organizatorji seveda še kako znajo poskrbeti.

Letos je prijetno presenetilo veliko število vrhunskih in zelo raznolikih zvrsti (cuveejev). Torej takih dovolj prefinjenih, ki jih lahko brez zadrege postrežemo k vrhunski hrani, nikakor pa niso za špricar. Teh se pač največ popije v bifejih, ki so zdaj zaprti. A brez skrbi, "špricar vina" bodo obdržala svoj morda celo prevladujoči tržni delež. Je pa spodbudno, da vinarji zaradi trenutnega upada povpraševanja vendarle bolj razmišljajo tudi o tem, kako mešanim vinom vdahniti več dodane vrednosti in izborne kakovosti. V tej kategoriji so se letos najbolje odrezali valdi 2019 (Valdhuber, Štajerska), beli trio 2019 (Prus, Bela krajina) in stara brajda 2016 (Ščurek, Goriška brda) med belimi ter matura 2015 (San Martin Wines, Vipavska dolina) med rdečimi.

Seveda so priznanja podelili v kategorijah vseh bolj zastopanih sort in slogov ter glede na skladnost s kategorijami jedi. Še bolj cenjena pa so tista v nadkategorijah. Med belimi vini je bil letos najbolje ocenjen suhi chardonnay 2020 (Avos, Štajerska), med rdečimi modri pinot 2017 (Benčina, Vipavska dolina), med roseji polsuha modra frankinja 2019 (Prus), med penečimi se pallidia 2015 brut nature (Sanabor, Kras) in zelo suha zlata penina selection rose (Radgonske gorice, Štajerska) ter med arhivskimi sladki traminec 1991 (Ptujska klet, Haloze). Najbolj prestižni sta seveda šampionski priznanji za vino in vinarja; letos sta ju prejela modri pinot 2017 (Benčina) in Vinska klet Prus.