Zdaj je čas za sajenje zelja za zimo

Kapusnice so zelo pisana in verjetno najdlje gojena skupina zelenjadnic. Imajo veliko dobrih lastnosti, zaradi katerih jih gojijo praktično po vsem svetu. Med njimi je zelje verjetno na prvem mestu, v Sloveniji pa zagotovo. Prav letošnje leto, ko se srečujemo z zahrbtnim majhnim organizmom, ki se ga še ne znamo ubraniti, je krepitev odpornosti na prvem mestu. Celo zimo nam jo lahko zelo dobro krepi tudi kislo zelje. A tudi če nimamo znanja ali možnosti, da bi zelje kisali, ga je smiselno saditi na vrtu. Tudi sveže in v različnih zelenjavnih jedeh bo krepilo naš imunski sistem. Zdaj je čas za sajenje zelja za zimo.

Vsaj štiriletni kolobar

Zelje uvrščamo med kapusnice, te pa so botanično del družine križnic, kar je nujno upoštevati pri načrtovanju kolobarja. So zelo občutljive in imajo v preozkem kolobarju hitro veliko težav. Golšavost kapusnic na primer je tipična bolezen preozkega kolobarja. V zadnjih letih je sicer ne opazim več, zato pa nam življenje greni bakterija – črna žilavka kapusnic. Vam vsako leto porumenijo spodnji zeljni listi, kasneje pa tudi zgornji? To je ta zahrbtna bakterija, ki zamaši žilni sistem in uničuje pridelek. Proti njej ni obrambe. Prezimuje na ostankih napadenih listov, zato je nevarnost za njen napad vse do takrat, ko se ostanki popolnoma razgradijo. Edina obramba je širok kolobar.
Zaželen je vsaj štiriletni kolobar, zagotovo pa je bolje, da mine pet let, preden pride križnica ponovno na isto mesto. Križnice so izredno zapletena in velika družina, veliko rastlin iz nje pridelujemo tudi na vrtu. Sorodniki zelja so torej cvetača, brokoli, ohrovt, nadzemna kolerabica in kitajski kapus, pa tudi manj znane azijske križnice: kreša, rukola, azijske listnate rastline in pak čoj. Še manj je znano, da so sorodniki zelja tudi repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica in hren. Dodatno bosta kolobar na vrtu zapletli še dve rastlini, ki ju zelo priporočam za zeleni podor, to sta bela gorjušica in oljna redkev. Zato je načrtovanje dovolj širokega kolobarja za tiste, ki imajo radi te vrtnine, zelo težko in je treba misliti tudi nekaj let naprej.

Sorta ali hibrid

V Sloveniji se prideluje zelo veliko sort in hibridov zelja, zato lahko v vrtnarijah kupite marsikaj. A naj vseeno opozorim na pomembno razliko med slovenskimi in udomačenimi sortami zelja ter tujimi hibridi. Trdota zeljne glave in tudi kakovost kisanja sta zelo odvisna od dednosti, od dobre sorte.

Zelje je lačno, a pretiravanje škodi

Zelje je velik požrešnež. Vendar pozor, pretiravanje z gnojenjem v želji po večjem pridelku pomeni manj trde glave in predvsem lahko povzroči veliko težav pri kisanju. Letos pa lahko pretiravanje z gnojenjem pomeni še veliko večje težave, saj so vremenske razmere vsaj do zdaj res nemogoče.

Škodljivci so največja težava

Celotna družina kapusnic ima veliko težav s škodljivci, ob primerni pridelavi (kolobar, gnojenje) pa bolezni ne bi smele povzročati toliko težav, da bi nam pobrale pridelek.
Bolhači se stalno pojavljajo vseh kapusnicah. V za njih ugodnem vremenu se jih zelo težko povsem znebimo. Že pred njihovim pojavom tla zastremo s svežimi rastlinami, okoli rastlin posujemo pepel, v suhem vremenu pa redno škropimo s pelinovo ali vratičevo brozgo, okoli rastlin posejemo špinačo ali koper. Učinkovita sta tudi paradižnikova brozga ali/in polaganje ostankov paradižnikovih rastlin med kapusnice. Pomaga tudi, če kot podrast pustimo rasti divji portulak ali tolščak ali pa namerno posejemo užitnega. Pogosto sejemo tako imenovane past rastline – bela gorjušica je ena izmed njih. Tam se bodo bolhači raje zadrževali in pustili naše vrtnine pri miru. Kakšna luknjica na listih večjih rastlin pa ne moti, nevaren je samo napad na mladih, komaj posajenih ali vzniklih rastlinah. Bolhača dobro odstranijo tudi naravni pripravki na osnovi piretrinov ali izvlečka drevesa nim, vendar je treba z njim rastline tretirati šele, ko se zvečer temperatura zniža pod 25 stopinj Celzija, in tretiranje ponavljati v kratkih razmikih.