Klara Širovnik
Orjaška zlata rozga.
Invazivne tujerodne rastlinske vrste se spontano širijo v novem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje v delovanju ekosistemov. Njihov uspeh pa omogočajo tudi grobi človekovi posegi v naravo.
Časovni presledek med pojavitvijo na nekem koncu sveta, naturalizacijo in začetkom širjenja lahko traja desetletja ali celo več kot sto let. Zelo težko je reči, ali bo neka rastlina dolgoročno postala invazivna. V grobem pa lahko sklenemo, da okoli odstotek od drugod prinesenih vrst postane invazivnih. "Če smo malce radikalni, lahko rečemo, da si tujerodnih vrst sploh ne želimo. Pa ne samo mi - povsod na svetu je tako," pravi dr. Nejc Jogan, velik strokovnjak za invazivne vrste in profesor na Biotehniški fakulteti UL.
Časovni presledek med pojavitvijo na nekem koncu sveta, naturalizacijo in začetkom širjenja lahko traja desetletja ali celo več kot sto let. Zelo težko je reči, ali bo neka rastlina dolgoročno postala invazivna. V grobem pa lahko sklenemo, da okoli odstotek od drugod prinesenih vrst postane invazivnih. "Če smo malce radikalni, lahko rečemo, da si tujerodnih vrst sploh ne želimo. Pa ne samo mi - povsod na svetu je tako," pravi dr. Nejc Jogan, velik strokovnjak za invazivne vrste in profesor na Biotehniški fakulteti UL.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
