(ZEMLJIN LIST) Ni vse lepo tudi dobro: O invazivnih tujerodnih rastlinah, ki motijo domače ekosisteme

Orjaška zlata rozga.
Orjaška zlata rozga.
Andrej Petelinšek
Datum 22. maj 2022 04:00
Čas branja 11 min
Invazivne tujerodne rastlinske vrste se spontano širijo v novem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje v delovanju ekosistemov. Njihov uspeh pa omogočajo tudi grobi človekovi posegi v naravo.

Časovni presledek med pojavitvijo na nekem koncu sveta, naturalizacijo in začetkom širjenja lahko traja desetletja ali celo več kot sto let. Zelo težko je reči, ali bo neka rastlina dolgoročno postala invazivna. V grobem pa lahko sklenemo, da okoli odstotek od drugod prinesenih vrst postane invazivnih. "Če smo malce radikalni, lahko rečemo, da si tujerodnih vrst sploh ne želimo. Pa ne samo mi - povsod na svetu je tako," pravi dr. Nejc Jogan, velik strokovnjak za invazivne vrste in profesor na Biotehniški fakulteti UL.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
19 glasov
Prav dobro.
2%
9 glasov
Dobro.
9%
45 glasov
Zadostno.
24%
121 glasov
Nezadostno.
36%
185 glasov
Ne zanima me ...
26%
132 glasov
Skupaj glasov: 511