Na drugem Pislakovem dnevu so se na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani zbrali strokovnjaki, podjetniki in politiki. Govorili so predvsem o zdravstvenem varstvu čebel. Čebelje bolezni so stalna težava, s katero se soočajo čebelarji. "Za preprečevanje pojava in širjenja bolezni čebel je zelo pomembno poznavanje dinamike razvoja posameznih bolezni. Da se lahko čebelja družina dobro razvija in opravlja vse svoje naloge, ji je treba zagotoviti temeljne pogoje, kot so zadostna in kvalitetna hrana, čista pitna voda, primerna razdalja od drugih čebelnjakov, zdravljenje varoze, higiena pri delu in podobno. Pri tem se je treba zavedati odgovornosti do okolja, v katerem se čebele gibljejo. Gre namreč za živali, ki jih gojimo po svojih željah, hkrati pa so v nasprotju z drugimi domačimi živalmi povsem vpete v okolje," je izpostavila dr. Metka Pislak Ocepek z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, hčerka Janka Pislaka, po katerem se imenuje letno srečanje Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Republike Slovenije.
Ogrožena vrsta
Inovativno zaščito pri zdravstvenem varstvu čebel je predstavil Momir Petrovič iz podjetja Bayer, to je sredstvo proti proti varozi. "Trakovi PolyVar se namestijo na žrelo panja, tako da lahko čebele vstopajo v panj ali ga zapuščajo le skozi luknje v traku. Trakovi oddajajo aktivno substanco v natančno določenem odmerku po kratkem stiku s čebelo. Te so s tem izpostavljene zdravilni učinkovini ob neposrednem stiku z vrati pri vstopu v panj in izstopu iz njega ter posredno preko socialnih stikov znotraj panja."
Čebelarski narod smo
Ponarejen med
Na ponarejen med je opozorila dr. Ajda Moškrič s Kmetijskega inštituta Slovenije: "Tudi v Sloveniji se na trgu pojavlja med dvomljive pristnosti, zato na kmetijskem inštitutu v skupini za čebelarstvo razvijamo test, ki temelji na DNA čebeljega izvora v medu. Cilj raziskave sta izgradnja referenčne zbirke vrst medu in rastlinskega materiala za karakteristike slovenskega medu ter izdelava DNA-markerjev, ki bodo skupaj s kemijskimi analizami omogočili zanesljivo ugotavljanje potvorb medu na slovenskem trgu."
Razvoj učinkovitih postopkov pri odkrivanju ponarejenega medu je ključen za zagotavljanje kakovostnega medu, napredek na vseh področjih, ne le v kmetijstvu in živilski industriji, pa je pomembno vplival tudi na zdravje čebel. "Kmetijstvo so večkrat spremljale velike spremembe, kot so kolonizacija, industrializacija, revolucija, v zadnjem stoletju pa tudi sodobna mehanizacija in globalizacija. Vse to vpliva tudi na zdravje čebel. Glavni dejavniki, ki vplivajo na zdravje čebel, so pesticidi, stradanje in slaba prehrana čebel, patogeni kot varoja in drugi virusi, azijski sršen, mali panjski hrošč, njihovo zdravje pa načenjata tudi krčenje in izguba življenjskega prostora," je razloži prof. dr. Klemens Krieger, predavatelj na Tehniški univerzi v Kölnu in nemški strokovnjak, ki je vrsto let vodil razvojni oddelek za zdravje čebel.
Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi in omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka. Ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati zdravje. Med najboljšimi čebeljimi pridelki je matični mleček. Medexove raziskave kažejo, da so se vnetja v v telesu po rednem uživanju matičnega mlečka zmanjšala za 30 odstotkov, povečala se je antioksidativnost telesa, znižal se je holesterol in tudi apetit je bil manjši.