Petra Lesjak Tušek
Alarm, ki se je sprožil ob nedavni nenadni javni objavi medijskih novel - zakona o medijih, Radioteleviziji (RTV) Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji (STA) - in s tem najavi korenitih oblastniških posegov v slovenski medijski prostor, je po podaljšku javne razprave začasno utišan. A ostati mora prižgan, četudi je ta hip zvok alarma naravnan na nižjo jakost in so (re)akcije kmalu po zamiku roka za zaključek javne razprave, s čimer so se za zdaj zadovoljili tudi koalicijski partnerji, odplavale v mirnejše poletne vode. Glasna opozorila, tudi protesti, in kritike osnutkov, zlasti iz vrst stroke in vpetih v delo v medijih, so namreč bile in so v prvi vrsti posledica predlagane vsebine zakonov in ne tehnike njihovega sprejemanja. Resda je prvotna namera ministrstva za kulturo kot predlagatelja - javno razpravo opraviti v pičlih petih dneh oziroma v nesprejemljivo kratkem roku za pripombe dati zgolj vtis, da je razprava javna in odprta - upravičeno pretresla. Toda težišče se mora zdaj do 5. septembra, ko je mogoče oddati pripombe in komentarje, usmeriti na vsebino, ki jo zakonodajni trojček prinaša. Pravzaprav gre še za četrti predlog, zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, a pri tem predlogu vsaj rok za pripombe ni bil tako kratek.
Večina razprav o medijih in zaščiti javnega interesa ter s tem avtonomnega novinarskega dela se v javnosti še vedno prvenstveno vrti okoli javnega servisa RTV, s katerim se tudi v političnih vrstah (recimo na zadnjem odboru za kulturo) najbolj ukvarjajo (zlasti s televizijskim delom). Vendar pa ne kaže prezreti vrste sprememb, ki zadevajo celoten medijski prostor in vse medije ter s tem tudi položaj novinarstva, ter širših razmer in pogojev za uresničevanje medijske svobode in s tem ohranjanja kritične javnosti ter ne nazadnje demokratičnih vrednot in standardov.
Gre za bolj ali manj drastične posege, ki bi povsem predrugačili slovensko medijsko krajino in neizogibno zamajali neodvisno in avtonomno novinarstvo
Opuščajo se vsebine, vezane na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti
Predlagani novi način financiranja RTV vodi v finančno destabilizacijo in s tem razgradnjo javnega servisa.
Opuščanje regulacije oglaševanja ima širše razsežnosti in ne vpliva le na RTV, temveč ima širše implikacije.
Jasno je izražena tendenca za politizacijo in politično podrejanje STA pri upravljanju, nadzorovanju in opredelitvi vloge tiskovne agencije.
Zbrani denar iz sklada - pričakovana je prevalitev bremen na davkoplačevalce - bi arbitrarno podeljeval kar minister za kulturo.
Tudi občinska glasila in strankarska glasila bi se lahko potegovala za sredstva iz medijskega sklada, ne glede na dejstvo, da so ta promocijska in propagandna glasila in ne mediji.
Radijske mreže bi po novem razbili.
Večina prevzemov ne bo del regulacije.
Izločen je tudi zapis, ki je prej predvideval podpore preiskovalnemu novinarstvu, lokalnim vsebinam in kritični refleksiji kulture.
Ni regulacij programskih vsebin, ki spodbujajo k neenakopravnosti, nasilju, sovraštvu in nestrpnosti, ne glede na porast sovražnostnega in nestrpnega diskurza v javnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
