Na volitvah v Evropski parlament leta 2014 je skrajno desna Danska ljudska stranka (DPP) osupnila politični establišment, ko je osvojila največje število sedežev, njen vodilni kandidat pa je osvojil največje število preferenčnih glasov v zgodovini države. Leto dni pozneje je DPP slavila še na splošnih volitvah. Postala je največja stranka v konservativnem bloku in druga največja stranka v parlamentu. Toda na tokratnih evropskih volitvah je danska skrajna desnica osvojila le en mandat. Kaj se je zgodilo?
Po šoku leta 2014 so uveljavljene politične stranke pod vodstvom socialnih demokratov in sedanje premierke Mette Frederiksen prevzele določena stališča skrajne desnice, zlasti tista o priseljevanju, ki na splošno velja za glavno gonilno silo vzpona populizma. Čeprav je imela Danska nekoč enega najbolj liberalnih režimov priseljevanja v Evropi, je postopoma zaostrila svojo politiko in uvedla strožje zahteve za ljudi, ki zaprosijo za dansko državljanstvo.
Podnebne spremembe in varnostna politika
Drugi dejavnik, ki je prispeval k nedavni okrepitvi populizma, so vse slabše življenjske razmere izven velikih mest, kjer je zaradi globalizacije na voljo vse manj delovnih mest in zaposlitvenih možnosti. Več zaporednih danskih vlad je to težavo reševalo s preusmerjanjem javnih sredstev iz velikih mest, zlasti iz prestolnice Köbenhavn, in krepitvijo socialne mobilnosti v manjših danskih mestih.
V času pred nedavnimi evropskimi volitvami se je izkazalo, da je skrajna desnica izgubila podporo velike večine danskih volivcev pri naslednjih dveh vprašanjih: podnebne spremembe in varnostna politika. Poleg tega, da so oporekali organom EU pri ukrepanju proti podnebnim spremembam, so skrajno desni politiki napovedali tudi odstop od ključnih podnebnih dogovorov na državni ravni. Toda javnomnenjske raziskave so druga za drugo pokazale, da danski volivci zahtevajo agresivne politike za boj proti podnebnim spremembam.
Stališč niso omilili
Tudi na področju varnostne politike je skrajna desnica dvomila o legitimnosti EU za kolektivno ukrepanje. Trdila je, da bi morale biti odločitve glede danske varnostne politike sprejete izključno pod okriljem Nata. Toda v luči ruske vojne v Ukrajini danski volivci temu močno nasprotujejo.
Čeprav je bila danska skrajna desnica vedno skeptična glede EU, stranka DPP po brexitu in pandemiji covida-19 ni sledila drugim desničarskim nacionalističnim strankam in ni omilila svojih stališč, ampak jih je še dodatno zaostrila in je celo pozvala k izstopu Danske iz EU. S tem je sicer utrdila svojo volilno bazo, vendar je hkrati radikalno zmanjšala svoje možnosti, da bi si povrnila svoj prejšnji vpliv. Podpora Dancev članstvu v EU se je povečala, leta 2022 pa so na referendumu celo podprli razveljavitev izvzetja države iz skupne obrambne politike EU.
Nočemo britanske poti
Ta občutja niso nobeno presenečenje. Danci so na televiziji zgroženo spremljali, kako je zaradi brexita v spodnjem domu britanskega parlamenta zavladal kaos. Britanska politična kriza in gospodarska skleroza sta mnoge Dance prepričali, da nočejo ubrati enake poti. Vojna v Ukrajini je poudarila pomen članstva v EU in skupnega oblikovanja politik. Danska je odločna podpornica Ukrajine in tudi baltskih držav, ki bi lahko bile naslednja tarča Rusije.
Toda čeprav je bila skrajna desnica odrinjena na rob danske politike – predvsem zaradi sovražne nastrojenosti proti EU in zaostrenih stališč sredine glede priseljevanja –, je grožnja populizma še vedno prisotna. Skrajna desnica se je razcepila, vendar to v nasprotju s prepričanjem mnogih ni nujno koristno za politično sredino. Odcepljene frakcije so se pod zastavo stranke danskih demokratov na splošnih volitvah leta 2022 precej dobro odrezale in so si zdaj zagotovile tudi en sedež v Evropskem parlamentu.
Ostre kritike
Čeprav je nova stranka bližje sredini in je bolj naklonjena članstvu v EU, ji je uspelo na agendi ohraniti priseljevanje. Ker se zaveda nevarnosti, je glasnik socialnih demokratov za priseljevanje Frederik Vad na Danskem živeče tujce nedavno opozoril, naj ne sodelujejo pri subverzivnih dejavnostih, s čimer je namignil, da tujerodni prebivalci na splošno niso dobro integrirani v dansko družbo. S tem, ko je vprašanje ravni priseljevanja povezal z domnevnimi izzivi integracije priseljencev, je Vad, ki je deležen podpore premierke in drugih uveljavljenih strank, ponovil tisto, kar skrajna desnica trdi že leta.
Vad je bil zaradi te izjave sicer deležen ostrih kritik, tudi mnogih socialnih demokratov, toda sama izjava je dokaz, do katere mere populistična grožnja še vedno vpliva na politične voditelje na sredini. Še vedno so prepričani, da mora biti danski model brzdanja skrajne desnice nenehno pod nadzorom.
≈
Michael Ehrenreich, bivši urednik časnika Berlingske in direktor Danskega združenja za zunanjo politiko, © Project Syndicate
