Od Bovca do Tolmina je v zadnjih tednih težko najti prosto sobo. Pričakovano – s turističnimi boni – Posočje pridno odkrivajo slovenski turisti, ki jih je ob Soči, Nadiži in Idrijci bistveno več kot prejšnja leta. Posoški turizem si je zatorej oddahnil in se izognil poslovni katastrofi. A vsi nimajo te sreče.
"V Posočju smo dopustovali prvič in zagotovo se naslednje leto vrnemo, saj smo nov termin rezervirali še pred odhodom domov," je bila vzhičena Špela z Gorenjskega, ki je z najdražjimi in še eno prijateljsko družinico preživela teden ob Soči. Še nedavno so odkrivali lepote na Portugalskem in kakopak Hrvaškem, naposled pa svoje mesto našli pravzaprav na drugi strani hriba: "Bili smo prijetno presenečeni. Z otroki smo uživali ob Soči, a smo veliko stvari za ogled pustili za naslednje leto. Navdušeni smo."
Ob koncu tedna in ob lepem vremenu je povsod, ob vodi pa še posebej, gneča. "Za Posočje smo se odločili, češ da bo morebiti zaradi koronavirusa manjši obisk. Potem pa je bila na sončno soboto povsod ena sama procesija," je povedala Lucija iz Šmarja pri Jelšah. A se niti približno ni pritoževala: "Kljub temu je bila to dobra izbira, ker je tukaj neverjetno veliko za videti za vsakogar. Ostali smo štiri dni, lahko bi štirinajst, pa še vedno ne bi videli vsega."
Nebesa so zasedena
Posočje je letos slovensko, je na spremenjeno strukturo gostov zaradi virusa in posledično omejeno dostopnost turistov iz tujih držav v Slovenijo opozorila Maja Roš, ki z možem upravlja nad Livkom odmaknjeno naselje štirih prvovrstnih hišk Nebesa. Če so zadnji dve sezoni prevladovali Američani, je delež slovenskih gostov letos kar 80-odstoten, navaja. "Sezona je zaradi svetovne situacije pričakovano drugačna, a se nimamo kaj pritoževati. Zdaj Slovenci odkrivajo bisere Posočja, saj je tudi zaradi turističnih bonov bivanje cenovno dostopnejše. Zadržijo se sicer za krajši čas, sem pa prepričana, da bo odslej v dolini več Slovencev kot doslej," meni Roševa.
V Nebesih, kjer se nenehnega pogleda v pobočje Krna ne da navaditi do ravnodušnosti, prenočitev v visoki sezoni stane med 320 in 375 evri, kar sodi v visokocenovni razred (redkih) ponudb nastanitev. Toda … Nebesa so neuradno tudi najbolj zasedena posoška turistična nastanitev, kjer ne glede na posledice covida-19 pričakujejo celo rekordno sezono. "Polni smo do konca oktobra, nato sta do konca leta prosta zgolj še dva vikenda," je vesela Maja Roš.
Splošnega rekorda v številu prenočitev seveda ne bo, bo pa izplen bistveno boljši – s predpogojem, da se epidemiološka slika ne spremeni drastično – od črnogledih pričakovanj spomladi, ko so v turističnem zavodu Dolina Soče predvidevali celo izpad za 60 do 80 odstotkov. Posočje je pet let beležilo rekorde s povečanim obiskom v povprečju za 20 odstotkov na leto, lani pa je naštelo 860.000 prenočitev, kar turistično destinacijo uvršča med pet najbolj obiskanih v Sloveniji.
Od turizma odvisnih okoli tisoč družin
V zgornjesoški dolini je sicer po podatkih zavoda 720 ponudnikov turističnih nastanitev s približno 13.000 posteljami (od teh je le 800 hotelskih!) in še približno 200 športnih agencij, gostincev, prevoznikov in drugih ponudnikov storitev. Za dve tretjini teh ponudnikov je turizem dodatna ali dopolnilna dejavnost, saj je največ ponudnikov apartmajev, vendar preostala tretjina ponuja približno 60 odstotkov vseh nastanitev in dve tretjini finančne realizacije. Od turizma v dolini je tako ali drugače odvisnih približno tisoč družin, vsaj četrtina je takih, kjer od turizma živijo vsi zaposleni člani, opozarjajo.V dolini Soče so predvidevali, da bi se zaradi ponudbe aktivnosti v naravi s sproščanjem neljubih ukrepov proti virusu turizem pobral prej kot drugje. Zadovoljni pa so, da uvedba bonov precej pripomore k domačemu obisku. Unovči jih približno 90 odstotkov Slovencev. "Boni so odličen ukrep, enostaven in razumljiv, državljani smo ga očitno posvojili. Tudi pameten, saj bo velik del država dobila nazaj, najprej polovico skozi DDV, saj vsak Slovenec potroši vsaj še podoben znesek, kot je vrednost njegovega bona, po drugi strani pa bodo znatno manjši tudi socialni transferji, ki bi jih država sicer morala zagotavljati zaradi slabih rezultatov v turizmu," razlaga direktor zavoda Dolina Soče Janko Humar.
Posočje ponuja vsega dvanajst turističnih kmetij, kar je največji neizkoriščen potencial turistične destinacije
"Je kar dobro, celo bolje, kot smo si mislili"
Več kot 40 odstotkov vseh prenočitev obiskovalci zagotovijo v kampih, ki jih v Posočju ne manjka. "Kljub nekaj odpovedim imamo vse zasedeno. Povpraševanja je še vedno veliko, čuti se gneča," je povzel Boštjan Komac iz Kampa Soča ob velikih koritih smaragdne reke. Pretekla leta so se zaradi nenadzorovanega parkiranja precej pritoževali, saj ena izmed elitnih obsoških lokacij ni delovala ravno zgledno. Z urejanjem parkirnih površin in parkirnino so se stvari izboljšale, priznava Komac: "Še vedno se čuti gneča, tudi parkira se še vedno povsod. Je pa bolj znosno, kot je bilo." Običajno sezono beležijo tudi ob Nadiži, ki je tradicionalno družinsko pribežališče za namakanje v najtoplejši reki v dolini. "Letos smo sicer omejili zmogljivost na okoli 500 ljudi v kampu. Pomladni izplen nam seveda manjka, a smo zdaj vseeno zadovoljni. Kakor marsikje je tudi pri nas več slovenskih gostov, tja do 70 odstotkov vseh obiskovalcev," je dejal Evgen Marcola iz Kampa Nadiža.
Slabo za muzej, slabo za mnoge aktivnosti
Kobariški muzej je obvezna točka obiska in sodi med najbolj obiskane slovenske muzeje, saj beleži povprečno 60.000 obiskovalcev na leto. Letos je muzej skupaj s Fundacijo Poti miru načrtoval posebno leto – leto obletnic delovanja. Prva dve meseca leta sta bila na ravni rekordnega leta. Prve odpovedi italijanskih skupin pa so bile napoved kolapsa sistema, ki je sledil. Muzej je bil nato zaprt kar 50 dni, kar je najdlje v 30-letni zgodovini. "V spomladanski sezoni smo zaradi zaprtega muzeja in epidemije izgubili vse slovenske in italijanske skupine, v šestih mesecih smo zato zabeležili dobrih 4000 obiskovalcev, kar je bilo le 20 odstotkov lanske realizacije," je ponazoril direktor Martin Šolar. Julijski obisk pa je že zelo dober, dodaja: "Realizacija julijskega obiska v Kobariškem muzeju je kar 99,8-odstotna glede na lanski julij. Imeli smo 7426 obiskovalcev."
Toda turističnega meda in mleka je v zgornjesoški dolini vendarle v omejenih količinah. Če prenočitve ne bodo težava, so prišleki manj denarja pripravljeni odšteti za nekatere aktivnosti. Filip Hrovat vodi Bovec Sport Center, kjer poleg nastanitev ponujajo še vse mogoče vodne ter obvodne aktivnosti in pustolovski park. "Park je letos glede na strukturo gostov bolje obiskan, vodne aktivnosti pa nekaj manj. Povpraševanja za zahtevnejše in tudi dražje aktivnosti pa skorajda ni," je izpostavil. "Tujci vendarle manjkajo." A tudi on se ne pritožuje: "Finančno leto sicer ne bo slabo, je pa zelo zahtevno in stresno, ker pravzaprav iz dneva v dan ne vemo, kako bomo delali – če bomo sploh lahko. Čuti se ta napetost, predvsem med tujimi vodniki. A vendarle – bali smo se slabšega."
"Pogrešamo Tolmin, lokacijo ob sotočju in ljudi"
Precej slabše čase pa doživljajo organizatorji glasbenih festivalov z vso falango delavcev, ki so nepogrešljivi za živo glasbeno industrijo, a jih povprečni obiskovalci niti ne opazijo. Tolmin je postal festivalsko mesto, kjer prednjačita najbolj obiskana MetalDays in Punk Rock Holiday. Letos glasnega dogajanja ob sotočju Tolminke in Soče zaradi obvezne odpovedi dogodkov seveda ne bo. A je bilo vendarle opaziti prenekaterega nostalgika, ki se je v Tolmin vrnil ne glede na to, da festivala ni na sporedu. Na sotočje so se za dan piknika vrnili tudi prireditelji punkerskega dogodka. "Pogrešamo Tolmin, lokacijo ob sotočju in ljudi. Večina nas je ostala brez službe in zaslužka," je moral priznati Andrej Sevšek. Opogumlja ga dejstvo, da obiskovalci, ki so vstopnice razgrabili že v začetku leta, niso zahtevali nazaj denarja, temveč potrpežljivo čakajo na prestavljeno izvedbo v naslednjem letu: "Če bomo sploh lahko organizirali festival. Omejujejo se ukrepi za zabavno industrijo, koncerti so stigmatizirani, medtem ko vse ostalo praktično že poteka kot običajno. Če se glasba ne bo vrnila na odre, bo panoga, ki temelji na samozaposlenih, propadla. Nekaj se mora spremeniti. Zato poskušamo vlado prepričati, naj pomaga. Ni nas toliko, da bi za državo predstavljali strošek, ki si ga ne more privoščiti."
Ne glede na turistično gnečo Posočje do sredine avgusta nima aktivnega primera okužbe s koronavirusom
