Združeno kraljestvo je s prvim januarjem dokončno izstopilo iz Evropske unije in postalo tretja država. Veljati je začel 1250 strani dolg sporazum o prihodnjih odnosih. Kaj v praksi prinaša podjetjem in državljanom, bo znano čez nekaj časa, Združeno kraljestvo je namreč prva država, ki je izstopila iz EU in tako tudi zapustila skupni evropski trg in carinsko unijo.
Da med EU in Združenim kraljestvom ni več prostega pretoka blaga, v prvem tednu po brexitu zaradi praznikov, pa tudi zato, ker so si podjetja še lani tik pred zdajci napolnila skladišča, na mejnih prehodih ni bilo čutiti. Za zdaj predvsem v britanskih podjetjih izražajo skrb, da jim bo brexit odnesel dobršen del poslov. V Bruslju se počutijo kot zmagovalci pogajanj, nasploh se v EU najbolj izpostavlja izstop Združenega kraljestva iz programa EU za študijske izmenjave Erasmus+, ki je do brexita mladim omogočal šolanje na kakovostnih britanskih univerzah. Spremembe, ki jih je prinesel brexit, pa so v tem tednu na svoji koži oziroma v svojih denarnicah med prvimi občutili tisti državljani v EU, ki so pred novim letom prek spleta iz Združenega kraljestva naročili blago, saj so začeli dobivati račune za plačilo DDV in carinskih dajatev. Nekatera britanska podjetja pa so z novim letom kar ukinila dobavo blaga kupcem v EU.
Britanec Chris, ki se je zaradi brexita že pred časom preselil v Nemčijo, je na twitterju objavil, da je njegov sin pri britanskem podjetju še lani naročil kolesarska oblačila. Poleg računa za blago je ta teden dobil še račun za plačilo carinskih dajatev v višini 102 evra. Ker je to preveč, je blago zavrnil, tudi carine seveda ni plačal. Ljudje iz EU bodo po njegovih besedah prenehali kupovati blago v Združenem kraljestvu, ker je z uvedbo carin postalo bistveno dražje, kot je bilo pred brexitom.
Irka Noelle O Connell je prav tako na twitterju napisala, da je decembra lani iz Združenega kraljestva naročila blago podjetja Microsoft. Od dostavljavca podjetja UPS je v tem tednu izvedela, da bo zaradi brexita morala plačati dodatni DDV v višini 94 evrov. Frankie J je zavrnil že dve pošiljki, ki ju je naročil pred lanskim božičem, ker je naročeno blago zaradi DDV postalo predrago. Thom Basely, ki živi v francoskem Marseillu, je pri britanskem podjetju naročil polico za kopalnico za 47 evrov. "Zjutraj, ko naj bi nam jo dostavili, smo dobili račun za plačilo carine v višini 30 evrov. To je bilo za nas popolno presenečenje," je povedal za Guardian. Izvedenec za logistiko Chris Hickson, ki živi v Franciji, pravi, da bodo takšni računi presenetili še veliko ljudi, ki so "prepričani, da trgovinski sporazum, ki je bil dogovorjen med EU in Združenim kraljestvom, pomeni, da ni dodatnih dajatev".
Britansko pasjo hrano zdaj kupuje prek Irske
Razočarani so tudi prebivalci članic EU, ki so do konca preteklega leta lahko brez težav prek spleta naročali blago trgovske verige John Lewis. Zdaj jih namreč na spletni strani pričaka obvestilo trgovca, da blaga v tujino ne pošiljajo več. David Martin, ki živi v Franciji, ne bo ostal brez hrane za svojega psa, čeprav je ne more več kupovati prek spletne strani podjetja Zooplus v Združenem kraljestvu. Od novega leta jo bo naročal prek irske spletne strani podjetja. Ni pa navedel, po kakšni ceni jo bo plačeval. Zaradi brexita se je za ljudi v EU bistveno podražilo tudi blago, ki ga ameriški spletni trgovec Amazon ponuja prek svoje britanske spletne strani. Cene določenih izdelkov so se skoraj podvojile.
Združeno kraljestvo je šesto največje gospodarstvo na svetu, v EU je bilo za Nemčijo in Francijo tretje največje.
Delež industrije v britanskem BDP je 10 odstotkov, povprečje EU je 16 odstotkov.
V letu 2019 je v Združeno kraljestvo prišlo na delo vsaj za eno leto 170 tisoč ljudi, od tega 76 tisoč državljanov članic EU.
Chris Hickson razlaga, da mnogi trgovci še niti ne vedo, da morajo kupci njihovih izdelkov po novem plačati carino, saj carinske deklaracije izpolnjujejo mednarodna logistična podjetja, kot sta DHL in UPS. Ker so nova pravila še nejasna, Chris Hickson kupcem svetuje, naj se pred naročilom natančno pozanimajo, koliko DDV bodo plačali. Najbolje pa je, da z nakupom počakajo, dokler praksa ne bo pokazala, kaj velja in kaj ne. To sicer lahko traja nekaj časa, zato bo potrebno potrpljenje. Potrpljenje bodo po oceni strokovnjakov sčasoma potrebovali tudi vozniki tovornjakov na mejnih prehodih med EU in Združenim kraljestvom, kjer so bile uvedene mejne in carinske kontrole za blago in potnike. Kilometrskih kolon prve dni leta ni bilo zaradi praznikov. Predstavnica pristanišča Dover je povedala, da so v prvih štirih dneh našteli 4500 prevozov, torej dobrih tisoč na dan. V povprečju sicer naštejejo na dan 6000 tovornjakov in do 10 tisoč drugih prevozov. V prvih dneh le redki prevozniki niso imeli pri sebi carinskih deklaracij. Voznik poljskega tovornjaka je z jagodami iz Belgije v prvih minutah novega leta pripeljal na mejni prehod Dover brez potrebnih dokumentov zato je moral čakati več ur, da jih je dobil. Pri tem je imel srečo, saj so Britanci v prvem tednu po brexitu voznikom tovornjakov, ki so brez potrebne dokumentacije vstopili v Kent ali so se skušali izogniti kolonam, izrekli za 32 tisoč funtov glob. Prepovedi za vnos določenih dobrin čakajo potnike, ki potujejo s hitrim vlakom Eurostar med Londonom in Parizom ter obratno. Britanci, ki nimajo prebivališča v Franciji, se lahko tolažijo s tem, da po novem lahko v Franciji kot državljani tretje države nakupujejo v brezcarinskih prodajalnah. Na splošno za potovanja ljudi med EU in Združenim kraljestvom zdaj še ni sprememb. Samo s potnim listom, ne več z osebno izkaznico, bo mejo mogoče prestopiti po 1. oktobru 2021. Ker Združeno kraljestvo ni bilo del schengenskega območja, kontrole na mejah za potovanja iz EU in v njo nikoli niso bile ukinjene.
Strah pred birokracijo in kontrolami
Po uveljavitvi sporazuma o prihodnjih odnosih so precej zaskrbljeni v podjetjih, ki so del dobavnih verig in so do brexita prek Združenega kraljestva z različnih koncev sveta uvažala blago v EU. Po poročanju dnevnika Financial Times so lobisti živilske industrije in industrije pijač že protestirali na obeh straneh Rokavskega preliva zaradi vpliva pravil o označbah porekla blaga na njihove dobavne verige. Bojijo se, da v britanskih distribucijskih središčih ne bodo zmogli dovolj hitro opraviti vseh novih kontrol in birokratskih postopkov, da bi lahko dovolj hitro dobavljali blago svojim kupcem po EU. Britanska podjetja prek teh središč v EU namreč ne prodajajo le doma proizvedenega blaga, ampak tudi blago, proizvedeno na drugih koncih sveta. Predstavniki evropskih združenj kmetov in kmetijskih zadrug COPA - COGECA razlagajo, da je pomemben drobni tisk v sporazumu, ki ga je treba še podrobneje preučiti.
Podobnih zamaškov na britanskih distribucijskih središčih kot proizvajalci pijač in hrane se bojijo tudi britanski proizvajalci in trgovci z oblačili. Problem je, da v distribucijskih sediščih blaga ne pošiljajo samo naprej, ampak ga tudi prepakirajo, ločujejo, zato so pravila, ki jih predvideva sporazum, v praksi neizvedljiva, opozarjajo lobisti. Uradniki EU jim hladno odgovarjajo, da tisto, kar je bilo dogovorjeno, velja, zato naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. "Ne morete pričakovati, da bo Združeno kraljestvo ostalo središče za uvoz hrane v EU," je v Bruslju lobistom britanske živilske industrije pojasnjeval eden od evropskih uradnikov. Ob tem je dal tudi vedeti, da naj Britanci nikar ne pričakujejo, da bo London ostal finančno središče za EU, četudi se bodo stroški za nekatere finančne storitve dvignili. Sporazum področja storitev sicer ne vključuje. Sklenitev posebnega sporazuma za področje finančnih storitev je predvidena do marca.
Britanci so za zdaj odločeni, da precej strožjih pravil EU za finančni sektor ne bodo prevzeli
Britanci so za zdaj odločni, da precej strožjih pravil EU za finančni sektor ne bodo prevzeli. Sredi tedna se je oglasil guverner britanske centralne banke Andrew Bailey. V Bruselj je sporočil, da bi za Združeno kraljestvo bilo bolje, da se dostopu do trga EU odpove, če bo EU vztrajala pri sprejetju evropskih pravil za regulacijo finančnih storitev. Ker EU ni priznala britanskih pravil za finančne trge, od prvega januarja na borzi v Londonu ni več trgovanja z delnicami v evrih. Na Londonski borzi zaradi tega na dan sklenejo za šest milijard funtov manj poslov, kar je več, kot so vredni posli z britanskimi delnicami, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. Do brexita so na borzi v Londonu opravili tretjino vseh poslov z delnicami v evrih. Zdaj te posle opravljajo večinoma na borzah v Frankfurtu, Parizu in Amsterdamu.
Strah pred dodatno birokracijo in kontrolami
Na področju blagovne menjave bodo podjetja na podlagi dogovora o prihodnjih odnosih za trgovanje med EU in Združenim kraljestvom morala pripraviti dodatnih 215 milijonov carinskih deklaracij. To pomeni, da se bo medsebojna trgovina podražila že zaradi dodatne birokracije. V gospodarskih združenjih na obeh straneh Rokavskega preliva na tej podlagi napovedujejo, da bodo manjša podjetja z odločitvami, kako bodo v prihodnje še trgovala z Združenim kraljestvom in katere poti bodo izbrala za dostop do tega trga, večinoma počakala, dokler ne bo znano, kako se bo dogovor o prihodnjih odnosih izvajal v praksi.
Francozi so že napovedali, da bodo na svojih mejah strogo preverjali, ali je blago, ki ga bodo britanska podjetja prodajala v EU, res proizvedeno v Združenem kraljestvu. Za ta namen so že zaposlili 1300 uslužbencev. Francozi prav tako ne nameravajo popuščati pri zahtevah za spoštovanje standardov EU glede varnosti hrane. Prek francoskih pristanišč Calais in Dünkirchen pa predora pod Rokavskim prelivom poteka 70 odstotkov vse trgovine med EU in Združenim kraljestvom. Britanska vlada v primerjavi s Francozi za zdaj doslednih kontrol za blago iz EU ne napoveduje. Jörg Mayer, predsednik združenja nemške industrije Spectaris, kljub temu opozarja, da bodo novi birokratski postopki in kontrole ovira tudi za srednje velika in mala podjetja iz EU, ki večinoma nimajo dovolj osebja, ki bi se ukvarjalo z novimi postopki. Ti bodo velika ovira tudi za močno izvozno usmerjena podjetja s področja visokih tehnologij. Nemško-britanski proizvajalec čipov Dialog Semiconductor je zaradi tega glavni sedež že prenesel v Nemčijo. Britanska družba Aston Chemicals, ki 30 let uvaža kemikalije za kozmetično industrijo, je svoje dobavne poti prilagodila tako, da se je izognila dodatnim carinskim in kontrolnim postopkom. Do tega leta je evropskim proizvajalcem kozmetike kemikalije dobavljala prek Združenega kraljestva, zdaj jim jih dobavlja prek svojega podjetja na Poljskem. V skladiščih v Združenem kraljestvu je zaradi tega tretjina zaposlenih že ostala brez zaposlitve. Shane Burnett, ustanovitelj podjetja Premium Plus UK, ki prodaja opremo za zobozdravnike, je lani prav tako že ustanovil podružnico na Poljskem, prek katere bo poslej oskrboval svoje kupce iz EU, ki predstavljajo 65 odstotkov njegove prodaje. Izdelkov, ki jih uvaža iz Kitajske, zdaj ne more več prodajati v EU prek Združenega kraljestva, ker v EU veljajo strožja pravila od britanskih. V družbi The Curiosity Box, kjer izdelujejo znanstvene komplete za otroke, so med tistimi, ki še preračunavajo, ali se jim izplača imeti ločene varnostne certifikate za trg EU in Združeno kraljestvo.
Mladim je žal za Erasmus
Mladim brexit odnaša možnosti za študij na britanskih univerzah, saj je Združeno kraljestvo izstopilo iz programa EU Erasmus+. Lani se je v okviru tega programa nekaj manj kot 18 tisoč mladih iz EU udeležilo študijske izmenjave v Združenem kraljestvu in nekaj manj kot 10 tisoč Britancev v članicah EU. Ker je treba za študij na britanskih univerzah plačati, so te zdaj za večino mladih iz EU, tudi iz Slovenije, postale nedostopne. Predsednik britanske vlade Boris Johnson je napovedal, da bo britanska vlada program Erasmus+ nadomestila s svojim programom, ki ga bo poimenovala po računalniškem znanstveniku Alanu Turingu. Prek njega namerava 35 tisoč mladim Britancem vsako leto omogočiti študij v tujini.
Mladim brexit odnaša možnosti za študij na britanskih univerzah, ker je Združeno kraljestvo izstopilo iz programa EU Erasmus+
Slabe volje je tudi približno pol milijona Britancev, ki imajo v južnih članicah EU, večinoma v Španiji in južni Franciji, počitniške hišice oziroma so se tja po upokojitvi preselili za stalno. Kot državljani tretje države zdaj potrebujejo vizum, če želijo ostati v državah schengenskega območja več kot 90 dni. Za tiste, ki imajo hišne ljubljenčke, je dodatni strošek pridobitev evropskih potnih listov zanje, saj britanski v EU ne veljajo več. Z vsakim dnem veljavnosti bodo tako za navadne državljane kot za podjetja gotovo še nekaj časa prihajale na dan vedno nove spremembe, ki jih med pogajanji ni bilo mogoče predvideti.
Tom Kibasi, nekdanji direktor British Research Institute, je za Brussels Times dejal, da EU s sporazumom o prihodnjih odnosih ohranja vse prednosti na področju trgovine z blagom, Združeno kraljestvo pa izgublja tako rekoč vse prednosti na področju storitev. Zgodilo se je, kar se zgodi pri večini sporazumov, da večja stranka s pogajanji dobi, kar želi, manjšo stranko pa povozi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
