Urban Červek
Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je v svetu razvijal in vse bolj cvetel posel "prodaje" državljanstva ali še pogosteje dovoljenja za bivanje, s katerim si lahko premožni tujci na podlagi takšnega ali drugačnega finančnega prispevka kupijo pravice, ki jih to državljanstvo ali dovoljenje za bivanje prinaša. V tujini govorijo o CRBI-poslu (citizenship and residence by investment), v katerem se pretakajo milijarde evrov, na veliko pa poleg držav služijo še razna svetovalna podjetja in mednarodne odvetniške pisarne, ki zadevo uredijo za svoje premožne stranke.
Prva je začela svoje potne liste leta 1984 prodajati nekdanja britanska kolonija s Karibov Sveti Krištof in Nevis. Ima 50.000 prebivalcev, približno 25.000 državljanov živi drugje.
V industrijo svetovnega formata je prodajo državljanstev preoblikovala pravna firma Henley and Partners s sedežem v Londonu, ki svetuje tako oblastem v Svetem Krištofu in Nevis kot tudi vladi Malte.
Kanada je leta 1986 uvedla program podelitve pravice do prebivališča v zameno za investicijo, ki je bil zelo priljubljen predvsem pri premožnih državljanih Hongkonga pred njegovo združitvijo s Kitajsko leta 1997.
Tudi v ZDA od leta 1990 obstaja program podelitve pravice do prebivališča v zameno za pol do enega milijona dolarjev visoko investicijo. Ta je priljubljen predvsem pri kitajskih državljanih, ki se želijo ustaliti v ZDA in tam šolati otroke.
Slovenija je med letoma 2012 in 2017 podelila skupaj 18 državljanstev v postopku izredne naturalizacije iz razloga gospodarske koristi za državo.
Slovenija: stroga določila
Do državljanstva je sicer tudi pri nas mogoče priti s tako imenovano izredno naturalizacijo, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Vendar gre v slovenskem primeru za dokaj stroga določila, ki predvidevajo enoletno dobo dejanskega življenja v Sloveniji, na gospodarskem področju pa mora kandidat dokazati že konkretno korist za državo in pridobiti priporočila gospodarskih družb, inštitutov, gospodarske ali obrtne zbornice in podobnih institucij, s katerimi sodeluje, ter na koncu prepričati še ministrstvo in vlado. Slovenije, skratka, ni na seznamu držav, kjer bi si lahko tujec kupil državljanstvo.
Evropska unija je za takšne posle sicer še posebno zanimiva, saj državljanstvo v eni od držav članic prinese prost dostop do celotne unije in v sklopu šengenskega območja potovanje brez meja in carinskega nadzora. "Kot vsako luksuzno dobrino je mogoče državljanstvo ali dovoljenje za bivanje v EU kupiti. Obstaja veliko kupcev in ne primanjkuje prodajalcev, kar pojasni, zakaj so 'investicijske migracije' rastoča, več milijard evrov vredna industrija. Pravila igre v tem raznolikem tržišču postavljajo na eni strani vladni uradniki, ki so že dokazali svojo naklonjenost kratkoročnim koristim pred dolgoročnimi učinki, in na drugi strani zasebni sektor, ki ga zanima dobiček. A prodaja potnih listov in dovoljenj ni brez tveganja," opozarjata nevladni organizaciji Transparency International s sedežem v Berlinu in Global Witness s sedežem v Londonu, v svojem oktobra objavljenem poročilu Evropski pobeg: Znotraj mračnega sveta zlatih vizumov.
Prodaja potnih listov
Po navedbah poročila dvanajst držav EU izvaja tako imenovani program zlatih vizumov, ki v zameno za obsežna tuja vlaganja ponuja pravico do stalnega prebivališča, štiri države - Avstrija, Bolgarija, Malta in Ciper - pa tudi prodajajo državljanstva oziroma potne liste. "V zadnjem desetletju je na tak način v EU po navedbah obeh organizacij prišlo okoli 100.000 rezidentov in 6000 državljanov. S ponudbo 'zlatih vizumov' države bogatim tujcem pomagajo pri pranju milijard evrov umazanega denarja. Superbogataši Kitajske, Rusije in drugi na tak način izkoriščajo 'tajne' vizumske programe, ki jih številne države EU izvajajo brez ustreznega nadzora," sta opozorila Transparency International in Global Witness. Ob tem obe organizaciji opozarjata, da so gospodarske koristi teh načrtov spodkopane zaradi tveganj nezadostnega dobrega gospodarjenja, konflikta interesov in neomejenih pooblastil. Hkrati ni nobenih "usklajenih" praks. Zlati vizumi so tako glede na svojo naravo velika priložnost za kriminal in korupcijo, svari poročilo.
Malta, Azerbajdžan in milijarde evrov
Malta se je kmalu po včlanitvi v EU leta 2004 uveljavila kot davčna oaza za tuja podjetja, saj je efektivna davčna stopnja zanje le pet odstotkov v primerjavi s povprečno 22-odstotno stopnjo v EU. Kmalu po prihodu delavske stranke na oblast leta 2013 je vlada Josepha Muscata uvedla sporno shemo prodaje potnih listov, kljub kritikam iz EU, da bo tako na finančne trge unije prišel denar kriminalnega izvora. Predsednik vlade Muscat je aktivno promoviral prodajo potnih listov z nastopi v tujini, v katerih je vabil bogate kupce v shemo, ki jo je zasnovala pravna pisarna Henley & Partners Christian Kälina (ki ga OCCRP imenuje kar “kralj potnih listov”) s sedežem v davčni oazi Sveti Krištof in Nevis, nekdanji britanski koloniji v Karibih. Do začetka tega leta se je tako v državo steklo 600 milijonov evrov, piše Bloomberg. Umorjena novinarka Daphne Caruana Galizia je bila na sledi zgodbi, da je žena premierja Muscata preko slamnatih podjetij v Panami (kar so razkrili tako imenovani panamski dokumenti) prala denar, ki so ga zaslužili s podkupninami v zameno za kupljena državljanstva. Poleg tega je Daphne Galizia pisala, da je premierjeva žena prejela milijon evrov od družine azerbajdžanskega predsednika Alijeva, konzorcij raziskovalnih novinarjev pa je nato sledil tej zgodbi in razkril več milijard evrov veliko shemo pranja denarja in podkupovanja evropskih politikov iz Azerbajdžana preko Malte.
Državni program prodaje potnih listov
Pri mednarodnem novinarskem projektu za organizirani kriminal in korupcijo (OCCRP) so bolj neposredni: "V času njenega umora z avtomobilom bombo je Daphne Caruana Galizia že mesece raziskovala zelo dobičkonosen državni program prodaje potnih listov. To ni bila edina zgodba, na kateri je delala. Ampak to je program, tako velik, da je celotno malteško gospodarstvo v zgolj nekaj letih iz primanjkljaja spravil v presežek. Od januarja 2014 so z njim zaslužili okoli 850 milijonov evrov. Caruana Galizia je bila prepričana, da so to zneski, ki se jim nekateri visoki funkcionarji vlade niso mogli upreti. Verjela je, da je bil program prodaje potnih listov prepreden s korupcijo in podkupovanjem."
Obljubljajo ukrepanje
Evropska komisija je v odzivu na poročilo organizacij Transparency International in Global Witness obljubila ukrepanje. Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je dejal, da Bruselj "to zadevo spremlja zelo, zelo podrobno". "Obvezali smo se, da bomo pripravili poročilo o nacionalnih programih podeljevanja državljanstva držav članic EU vlagateljem ..., vključno s smernicami državam članicam o nujnosti preverjanja ozadja prosilca," je dodal. Po Avramopulosovih napovedih naj bi omenjene smernice objavili do konca leta.
"Težko je napovedati, kako in s kakšnimi instrumenti se bo Evropska komisija lotila obravnave korupcijskih tveganj, ki jih predstavljajo zlati vizumski programi posameznih držav članic. A če ta pravila ne bodo pravno zavezujoča, je vprašanje, ali jih bodo upoštevale vse države članice," je odgovorila dr. Alma Sedlar, predsednica Transparency International (TI) Slovenija. "V TI menimo, da ima EU prepričljive razloge za omejitev tveganj, povezanih s prodajo potnih listov in dovoljenj za bivanje v EU, pa tudi, da ima EU na voljo dovolj vzvodov za uskladitev standardov in pripravo smernic. Glede na korupcijska tveganja, ki jih predstavlja prodajanje zlatih vizumov, ocenjujemo, da bi EU morala uporabiti svoj mandat za omejitev teh tveganj," pravi sogovornica.
Tveganje za korupcijo in umazani denar
Po njenem mnenju je avgusta letos protikorupcijsko gibanje doseglo pomembno politično zmago, ko je evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová izrazila zaskrbljenost glede tveganj, ki jih predstavljajo programi zlatih vizumov posameznih držav članic. "Njeno stališče se v veliki meri sklada z ugotovitvami Transparency International. V intervjuju za nemški dnevnik Die Welt je med drugim dejala, da programi zlatih vizumov predstavljajo tveganje za korupcijo in umazani denar. Takrat je postalo jasno, da je Evropska komisija začela resno razmišljati o soočenju z državami članicami, ki izvajajo te zelo tvegane zlate vizumske sheme, kar ogroža celovitost in varnost celotne unije," je povedala Alma Sedlar in opozorila na tveganje, da ukrepov Evropske komisije, če ne bodo pravno zavezujoči, ne bodo upoštevale vse države članice.
Bolgarija, vrata z vzhoda na zahod
O mamljivosti in dobičkonosnosti izdajanja potnih listov Evropske unije priča tudi nedavno razkritje korupcije v Bolgariji, ko so aretirali vodjo državne agencije za Bolgare v tujini in približno 20 njenih uslužbencev, ki jih sumijo jemanja podkupnin v zameno za lažna potrdila o bolgarskem poreklu, na podlagi katerih so lahko ljudje nato zaprosili za bolgarsko državljanstvo ter izdelavo osebne izkaznice in potnega lista. Podkupnina naj bi znašala med 5000 in 8000 evri za izdajo potrdila in pospešitev postopka izdaje. Do državljanstva Bolgarije so tako prišli predvsem državljani iz Ukrajine, Moldavije, Srbije in Makedonije, v katerih živi večje število pripadnikov bolgarske manjšine.
