/ PETEK, 12. MAJ
Avtor besedila predstave, ki sem si jo sinoči ogledal v stolpu Škrlovec v Kranju, je Jaka Smerkolj Simoneti, ki je lani elokventno vodil pogovore z ustvarjalci tekmovalnih predstav, letos se mu bo pri tej nalogi pridružila še Kaja Novosel. Njegovo besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah je bilo nominirano za nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame v Kranju, poetično je in zanimivo. Trenutno smo v zadnjih pripravah na letošnji festival, v nedeljo pričenjamo predfestivalski sklop aktivnosti ob gostovanju mednarodno uveljavljene britanske skupine Forced Entertainment, ki smo ga pripravili v sodelovanju s festivalom neodvisnega gledališča Prestopi. Nedvomno pomembno gostovanje mednarodno uveljavljene gledališke skupine, zelo me zanima, kakšen bo odziv občinstva. Tudi novega sodelovanja z mariborskimi kolegi iz Momenta sem vesel. Naša interaktivna razstava Tovarna utopije že obratuje, kar pomeni, da se je uvodni del letošnjega Borštnika pravzaprav že pričel, umestili smo jo v Kibla Portal. Zanimajo me nova festivalska prizorišča, lani smo izvedli uspešno gostovanje predstave Solo na področju industrijske cone v Melju, nekaj let pred tem pa smo v industrijsko okolje na Teznu umestili predstavo Strah ti poje dušo, letos se selimo tudi v Vinagovo klet in Pod hrast v Kulturni četrti Minoriti. Odpiranje novih javnih prostorov kulture je pomembno za razvoj novih vsebin ter dvig kakovosti ustvarjanja in bivanja v mestu. Festivalska ekipa je v zadnjih tednih pod velikimi obremenitvami, obdobje tik pred pričetkom festivalskega dogajanja je resnično naporno in stresno. Borštnikovo se je v zadnjem obdobju časovno in vsebinsko razširilo, festivalska posadka pa se ni povečala, prej obratno, nekaj stalnih projektnih sodelavk je v zadnjem letu dobilo nove zaposlitve. Dan mine v znamenju zaključevanja festivalskega kataloga, že dopoldan me kliče oblikovalec Nenad in pravi, da smo si za korekture in sploh za zbiranje in urejanje kataloških gradiv vzeli čisto preveč časa, posujem nas s pepelom in obljubim, da zdaj pa res bo.
/ SOBOTA, 13. MAJ
Čeprav se trenutno ne pripravljam na maraton, so sobotni dopoldnevi še vedno rezervirani za tekaški trening na atletskem stadionu na Poljanah. Tudi v času predfestivalske mrzlice skušam ohranjati stik s tekom, da mi kasneje ne bo pretežko in da se ne oddaljim preveč od svoje običajne tekaške discipline. Teka sem se lotil pred šestnajstimi leti, ko sem opustil kajenje, to se mi je zdela dobra in tudi nujno potrebna zamenjava, pobeg iz ene telesne odvisnosti v drugo. Popoldan preživim ob računalniku, s partnerji iz Zagreba in Beograda pripravljamo gledališki projekt Sence pandemije: skriti glasovi, za katerega smo prejeli finančno podporo Ustvarjalne Evrope. Tematizira nasilje nad ženskami v času pandemije - izbrali smo tri besedila v treh jezikih, slovenskega je napisala Katja Gorečan. Mladim bomo omogočili celovit vpogled v nastanek dramske predstave, od spremljanja umetniške ekipe pri študiju do produkcijskih postopkov, ki potekajo v zaodrju. Z režiserko Selmo Spahić usklajujemo sestavo ustvarjalnega tima predstave, organizacija je zahtevna, časovnica gre na tesno in upam, da bo delo na predstavi potekalo brez večjih zapletov. Mariborski del vaj bo potekal v začetku prihodnjega leta, slovensko premiero pa načrtujemo v sklopu naslednjega festivala leta 2024.
/ NEDELJA, 14. MAJ
Mariborski rekreativec, ki da kaj nase, v nedeljo dopoldan opravi vzpon na Pohorje, ne nujno do vrha. Večina gre po Čopki, sam veliko raje izbiram poti, ki so manj obljudene, med najlepše sodi Slovenska planinska pot, ki se prične v bližini Ledine in zaključi na slovenski obali v Ankaranu. Pred epidemijo je bil ta spodnji del pohorskega segmenta planinske transverzale skoraj nepoznan, v času zaprtja pa so ga odkrili mnogi in je danes bolj obiskan. Ker smo sredi obdobja izdatnega dežja in je jutro res mokro, sem imel Pohorje tokrat samo zase. Premočen do kože in blaten se počutim odlično in poln energije. Preostanek nedelje je v znamenju gostovanja skupine Forced Entertainment, ki se z uvodnimi teatrološkimi predavanji Zale, Alda in Leje prične na Malem odru, nato se preselimo v Lutkovno gledališče Maribor, kjer si ogledamo njihovo predstavo Real Magic. Tričlanska vrhunska igralska zasedba šestintridesetkrat preigra variacije kratkega prizora po vzoru TV-kvizov. Na videz enostavno, v resnici pa gledališko domišljeno dogajanje, izvedeno na navdušujoči izvedbeni ravni. Ogled predstave s tako inteligentno dramaturgijo in vrhunskimi igralci mi je resnično v užitek, tudi občinstvo je navdušeno. Polprazna dvorana pušča grenak priokus, tako izjemno predstavo bi morali razprodati že pred nekaj tedni. Upam, da to ni napoved slabega obiska festivalskih predstav. V poljskem Opolu je čez vikend potekala mednarodna konferenca Evropski gledališki forum v organizaciji Evropske komisije, na katero me je prijazno povabil tudi Norbert Rakowski, direktor tamkajšnjega gledališča in lani član naše strokovne žirije. Zaradi predfestivalskih aktivnosti sam tokrat nisem mogel na pot, je pa bila prisotna kar številna slovenska zasedba.
/ PONEDELJEK, 15. MAJ
Delovni teden pričenjam z intervjujem za Radio Slovenija. S Petro Tanko se pogovarjava o tujih predstavah, ki sem jih povabil v Maribor, in o razlikah med slovensko in tujo gledališko produkcijo. Festivalski program pričenjamo s poetično predstavo Pipa Delbona Ljubezen, ki je nastajala v času epidemije in zaprtja javnega življenja v okviru umetniške rezidence ekipe na Portugalskem. Avtorsko prepoznavna odrska pripoved otožnega gledališkega maga, ki je pri nas na festivalu gostoval že pred nekaj leti, z veliko čudovite portugalske glasbe v živo. V Avignonu sem lani izbral predstavo La Tempesta v režiji Alessandra Serre in produkciji Stalnega gledališča iz Torina, ki je letošnja otvoritvena predstava. Na potsdamskem Unidramu pa sem se dogovoril za gostovanje francoske predstave Ersatz kolektiva Aie Aie Aie, ki se iz Maribora nato seli še v Lutkovno gledališče Ljubljana, podobno sodelovanje pa smo ob gostovanju kosovske mednarodne koprodukcije Handke projekt sklenili s ptujskim in novogoriškim gledališčem. Slovensko občinstvo nima veliko priložnosti za oglede tujih gledaliških predstav na slovenskih odrih, zato so tovrstna gostovanja in sodelovanja pomembna. Popoldan se za nekaj ur pokaže sonce, kar hitro izkoristim za krajše gorsko kolesarjenje po severnih pobočjih Pohorja, med katerim se izkaže, da je bila količina padavin v preteklih dnevih velika, nemara prevelika za gorsko kolesarjenje. Po pobočjih se zlivajo velikanske količine vode, hudourniki so globoko razbrazdali večino poti in gozdnih cest in struge so tako globoke, da je bilo potrebno na spustih voziti res previdno. Večer preživim na predstavi Quizoola!, mariborska verzija je namesto standardnih šestih ur trajala le dobre tri ure. Inteligentno narejeno gledališče z zanimivimi konceptualnimi izhodišči, ki je vplivalo tudi na mnoge slovenske gledališke ustvarjalce.
/ TOREK, 16. MAJ
Zjutraj se odpravim v tiskarno, ki je izdelala festivalske zastave, ki v času Borštnika vihrajo pred glavnim vhodom v SNG, in ker so jih shranili pod drugim nazivom naročnika, se načakam. Ponovno dež, vse je mokro, tudi avto zaudarja po vlagi, dan se ni pričel najbolje. Za prevažanje po mestu skoraj vedno uporabljam kolo, tudi pozimi, avto pa le v izjemnih primerih. Po prihodu v pisarno opravimo zadnje korekture festivalskega kataloga, ki ga končno pošljemo v tisk. Za popoldan je Arso napovedal oranžni vremenski alarm, ker se na SV-delu Slovenije očitno obetajo poplave. Zvečer nimam ogleda predstave, zato se po res dolgem premoru udeležim potapljaškega treninga H2O Teama v Pristanu - podvodni ribolov je moja mladostna strast, zato izkoristim redko priložnost za priprave na poletno sezono.
/ SREDA, 17. MAJ
Pisarniški dopoldan preživim ob rutinskih opravilih, korekcije promocijskih besedil, pogodbe, dopisi in podobno. Načrtujem svoje obveznosti v prihodnjih dnevih in ugotavljam, da morda ne bom imel dovolj časa za vse. Popoldan se s selektorico tekmovalnega programa Vilmo Štritof udeleživa snemanja oddaje na TV Maribor, ki jo vodi Zoran Medved. Vilma se je ljubeznivo odzvala na povabilo in se iz Ljubljane pripeljala z vlakom - in dobro vemo, kakšna avantura je potovanje z vlakom po Sloveniji. V studiu mariborske televizije, na kateri sem bolj na začetku svoje poklicne poti tudi sam nekaj let delal kot režiser in urednik kulturne redakcije, govorimo o položaju in vlogi Borštnikovega srečanja, značilnostih lanske gledališke sezone in slovenskega gledališča nasploh, o razvoju občinstva in drugih zanimivih temah. Ena ura hitro mine. Trenutno v Berlinu poteka znameniti nemški gledališki festival Theatertreffen, ki se ga zaradi terminskega sovpadanja tokrat ne morem udeležiti, je pa tam Mariborčanka, igralka in performerka Lina Akif, ki sodeluje v Mednarodnem forumu.
/ ČETRTEK, 18. MAJ
Le še nekaj dni nas loči od pričetka uvodnega festivalskega sklopa Mlado gledališče 2.0. V petih letih smo te vsebine in format razvili tako daleč, da je letos prvič predstavljen kot samostojni in programsko celoviti sklop, zunaj osrednjega festivalskega dogajanja. Posvečamo se metodologiji uspešnega gledališkega uvajanja mladih občinstev, ki jih želimo z ustreznimi strokovnimi pristopi trajno navdušiti za gledališče. Od ponedeljka do srede se bodo na najrazličnejših lokacijah in prizoriščih zvrstile tuje in slovenske gledališke predstave, primerne za mlade gledalce, pogovori o predstavah in spremljajočih pedagoških programih, primeri dobrih praks iz tujine, gledališke delavnice in druge aktivnosti, v katere se bodo aktivno vključevali mladi in njihovi odrasli. Nestrpno pričakujem začetek in upam, da bo odziv dober! In deževati naj bi tudi prenehalo, konec tedna se vrača pomlad.
