Gospodarstvo v koronakrizi: Močni se pripravljajo, šibkim zmanjkuje denarja

Lastnika Term Vivat v Moravskih Toplicah Metoda Graha zmotimo v času, ko je njegov hotel v razsulu, saj so se odločili, da bodo obdobje epidemije, ko ne smejo obratovati, izkoristili za prenovo, ki je sicer ne bi mogli izvesti z nastanjenimi gosti. "Delamo novo zunanjo restavracijo, vodni svet, renovirali smo vse kopalnice, kar v bistvu pomeni, da smo morali razbiti ves hotel. Februarja bomo začeli graditi nov bazenski kompleks in šestzvezdični kamp …," našteva Grah in poudarja, da bo takrat, ko se bodo turistične dejavnosti spet zagnale, pomembno "startati iz prve vrste". Zato lahko po njegovih besedah robustna podjetja, ki so pred krizo ustvarila prihranke, ta čas izrabijo za izvedbo investicij. Tudi sami vse investicije izvajajo z lastnimi sredstvi. Grah meni, da je vlada sprejela prave ukrepe za pomoč podjetjem, pri tem pa kot najpomembnejšega izpostavlja ukrep subvencioniranja čakanja na delo. Sam je prvi podal pobudo za uvedbo turističnih vavčerjev in ti so po njegovem mnenju veliko pripomogli k ohranjanju konkurenčnosti slovenskega turizma.

A Grah se zaveda, da vsa podjetja niso v enakem položaju, na kar je opozoril že ob prvem valu epidemije, ko je med drugim napovedal, da se bodo finančno šibkejša podjetja zaradi zaprtja dejavnosti lahko znašla v resnih težavah. Imel je prav, saj se vprašanje likvidnosti podjetij, ki so zaradi omejitev, povezanih z doslej neuspešnimi poskusi za zajezitev širjenja okužb, ostala brez posla ali pa poslujejo v zmanjšanem obsegu, vedno bolj kaže kot največja težava slovenskega gospodarstva v času epidemije.

Tega so se očitno začeli zavedati tudi v vladi, tako so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, pripravili program pomoči gospodarstvu za leto 2021, katerega prioriteta je zagotavljanje likvidnosti podjetij. V gospodarstvo želi tako država letos preko različnih institucij injicirati skupno 660 milijonov evrov, od tega bo 248 milijonov nepovratnih sredstev in 410 milijonov povratnih. Tako bo med drugim Slovenski podjetniški sklad letos malim in srednje velikim podjetjem zagotavljal garancijo za zavarovanje bančnih kreditov in subvencijo obrestne mere. Hkrati bo podjetjem omogočal posojila do 50 tisoč evrov, namenjena pa bodo predvsem skupinam, ki se soočajo s težavami pri pridobivanju sredstev na trgu. Sklad naj bi tako letos s skupno 210 milijoni evrov podprl 5200 podjetij. Preko agencije Spirit pa bo na voljo 36,2 milijona evrov za zagotavljanje likvidnosti na področju gostinstva in turizma.

Banke ostajajo toge

Na zahtevno situacijo, v kateri so se znašla podjetja, opozarja tudi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik. Raziskava, ki so jo naredili decembra, je pokazala, da se kar 70 odstotkov podjetij sooča s padcem naročil. "Odpuščanju so se želela podjetja izogniti, pri čemer so jim ukrepi države pomagali, vendar to neposredno ne vpliva na likvidnost, saj morajo podjetja poleg drugih stroškov tudi zalagati denar za plačila, ki jih potem z veliko zamudo dobivajo povrnjena od države," pravi Podgornikova in doda, da postaja zaradi tega vprašanje likvidnosti velika težava v praktično vseh podjetjih in vseh panogah. Kot še izpostavlja, se ni uresničilo njihovo pričakovanje, da bodo imele banke v kriznih časih bolj fleksibilen pristop. "Najem kredita v višini 25 tisoč evrov zahteva praktično enak postopek kot najem večmilijonskega kredita. Država je omogočila tudi odlog plačila obveznosti kreditojemalcev in možnost najema kredita z državnim jamstvom. Namen teh ukrepov je bil zagotovo dober, vendar je bilo v izvedbenem delu veliko ovir, zato niso dosegli rezultatov, kakršne bi lahko." Podgornikova meni, da je zaradi tega že marsikatero manjše podjetje prenehalo delovati, še več težav pa po njenih besedah pričakujejo v prihodnjih mesecih. "Banke velikokrat prezrejo tudi dejstvo, da je v Sloveniji izjemno veliko mikro, malih in srednje velikih podjetij z omejenimi kadrovskimi resursi. Zanje pridobivanje kreditov ne pomeni samo zahtevnega dela, ampak tudi delo, ki ga morajo drago plačati."

Dvemilijardna poroštvena shema, s katero je država želela pomagati podjetjem pri najemu kreditov, se je pokazala za zgrešen ukrep, saj je bilo do danes glede na vsoto glavnic v okviru sheme sklenjenih in odobrenih skupno za zgolj 70 milijonov evrov kreditov.

Tudi finančnik Jože Dover opozarja na nedodelanost državne poroštvene sheme, saj je po njegovih besedah praktično nedosegljiva podjetjem, ki potrebujejo likvidnostno pomoč. "Če imajo dobro boniteto, bodo dobila na trgu ugodnejše in hitrejše kredite. Če pa ima podjetje slabšo boniteto, ne bo prejelo ničesar, in takšnih podjetij je pri nas veliko." Poleg tega je postopek pridobitve poroštva zapleten in prinaša dodatne stroške servisiranja kredita ter omejitve pri bodočem poslovanju. "Že aprila smo opozarjali, da vpeljava tako imenovanega začasnega okvira Evropske komisije v našo zakonodajo pomeni de facto izločitev pomoči za vsa podjetja, ki so se v letih 2018 in 2019 znašla v kakršnih koli težavah in so morala zaradi tega finančno prestrukturirati svoje obveznosti. Zadolžena podjetja z nizkim lastnim kapitalom in podjetja v težavah, ki so v preteklosti že prejela državno pomoč, pa je še niso vrnila," še ugotavlja Dover.

Nastala je zmešnjava

Kot je nakazala že Podgornikova, so razmere najhujše v malem gospodarstvu, na kar že dlje časa opozarjajo obrtniki v državi. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je tako vlado po novem letu vnovič pozvalo k odprtju vseh storitvenih in obrtnih dejavnosti. "Dejstvo je, da ukrepi, ki so jih prinesli protikoronski zakoni, ne pokrivajo v celoti vseh stroškov, zato podjetja, ki so zaprta že več mesecev, ne morejo več zagotavljati preživetja podjetja in plačevati obveznosti," so zapisali. Tudi predsednik murskosoboške OZS in zlatar Vlado Mandič opozarja, da so sprejeti ukrepi povzročili pravo zmešnjavo. "Dejavnosti, v katerih ni skoraj nobenih stikov med ljudmi, kot so avtomatske avtopralnice in cvetličarne, ne smejo obratovati, fitnesi se odpirajo in zapirajo, vse skupaj je že neznosno," pravi Mandič in pojasnjuje, da se zaradi tega podjetniki vrtijo v začaranem krogu, ker je vse skupaj povezano. "Tudi od PKP 7 ne bomo ničesar imeli, saj je treba najprej plačati plače in prispevke, sicer ne moreš zaprositi za pomoč. Finančno pomoč za fiksne stroške po PKP 6 pa bomo dobili izplačano komaj 20. januarja, a potem se lahko zgodi, da bomo še naprej zaprti, in smo spet na istem. Tega se zelo bojimo." Kot še pravi Mandič, jih na terenu predvsem manjši gostinci opozarjajo, da bodo težko preživeli nastalo situacijo: "Veliko podjetnikov nima več kje vzeti denarja."

Likvidnostni krč bi lahko povzročil plačilno nedisciplino

Najmanj škode so doslej v krizi utrpela proizvodna podjetja, kar potrjuje primer uspešnega koroškega podjetja Innoduler, ki je v zadnjem obdobju izvedlo zajetna vlaganja v posodobitve. Pandemija njihovega poslovanja doslej ni pretirano prizadela. "Ne glede na to pa so ukrepi, ki pripomorejo k ohranjanju likvidnosti gospodarstva, ključni za nemoteno poslovanje naših dobaviteljev, s katerimi dnevno sodelujemo. Morebitni likvidnostni krč bi lahko povzročil poglabljanje plačilne nediscipline, kar bi negativno vplivalo na celotno dobavno verigo in zakasnilo ponovni gospodarski zagon v širši regiji. Posebno pomembno se nam zdi, da lahko zaostrene razmere izkoristimo za obsežnejša vlaganja v raziskave in razvoj ter tehnološko nadgradnjo proizvodnih in poslovnih procesov. Pri tem bosta imela pomembno vlogo obseg in dostopnost nepovratnih spodbud za tovrstne investicije," poudarja direktor Jernej Duler.

Dobro se v koronakrizi drži tudi radeljski Stroj. Direktor Tomaž Kaiser pravi, da z likvidnostjo nimajo težav in jih tudi v naslednjih dveh letih ne pričakujejo, tudi če bo prodaja do 50 odstotkov nižja, kot je bila v letu 2019.

"Ne živimo, temveč životarimo"

Na drugi strani je tako imenovana industrija srečanj med tistimi panogami, ki doživljajo praktično popoln izpad prihodkov. "Kako živimo? Težko. Pravzaprav ne živimo, temveč životarimo," stanje v družbi Celjski sejem opisuje izvršni direktor Robert Otorepec. Ne pretirava. Vseh šest zaposlenih, kolikor jih je še ostalo v podjetju, je že dlje časa na čakanju. Nekaj zaposlenih so morali odpustiti že v začetku epidemije, nekaj pa jih je samih odšlo. Sam kot direktor je na polovičnem delovnem času, kar pomeni, da vsak dan pride v podjetje zgolj zato, da preveri pošto. Prihodkov tako rekoč nimajo, ostajajo pa mesečni stroški vzdrževanja ogromnih hal in kongresnih prostorov. "S skromnimi sredstvi, ki jih dobimo od države, lahko pokrijemo stroške elektrike, varovanja in ogrevanja, stavbe moramo namreč ogrevati vsaj toliko, da nam voda v ceveh ne zmrzne, ker bi s tem nastala še večja škoda." Sejmarji so posebna kategorija, ki jih vladni ukrepi večkrat zaobidejo, poudarja. Imajo namreč ogromno površin in stavb ter z njimi povezanih stroškov, a zelo malo zaposlenih, ravno ti so pa glavni kriterij pri dodeljevanju pomoči. Škoduje jim tudi kriterij, po katerem država velikost državne pomoči presoja po prometu, ki so ga podjetja naredila v zadnjih treh mesecih leta 2019 in prvih treh mesecih leta 2020, saj sejmarske dejavnosti takrat skorajda ni. "Mi smo sicer decembra 2019 še izvedli sejem erotike, nekaj podjetij je naše prostore najelo za zaključke leta, tako da smo po tem kriteriju upravičeni do vsaj nekaj sredstev. Kolegi iz Pomurskega sejma pa so zavoljo tega kriterija povsem izpadli, saj ves promet ustvarijo avgusta in spomladi … Mi smo specifična dejavnost. To vseskozi trobimo, a nas ne slišijo," pravi Otorepec in ob tem poudarja, da ne bi potrebovali nobene državne pomoči, če bi lahko delali.

Za kredit morali izpolniti 35 obrazcev

Od industrije srečanj je pretežno odvisno tudi hoško podjetje Expo biro. Direktor Rado Vračko pojasnjuje, da so izkoristili večino državnih pomoči: "Ukrepi učinkujejo, izplačila prihajajo redno in s tega zornega kota je treba vladne ukrepe pohvaliti." Ob prvem valu so sicer za petino zmanjšali število zaposlenih, a kot pravi Vračko, ne morejo odpuščati zaposlenih, ki jih bodo ob okrevanju nujno potrebovali. Kar se likvidnosti tiče, so za leto dni uveljavili reprogram odplačila glavnice. "Osredotočamo se na industrijsko dejavnost in postavljanje montažnih hal, a to bo premalo za poplačilo vseh obveznosti, tudi do zaposlenih. Zato smo zaprosili za bančni kredit po poroštveni likvidnostni shemi, na odgovor še čakamo," pravi Vračko in še pove, da je bilo treba ob prvem, spomladanskem valu ob pridobivanju kredita izpolniti kar 35 obrazcev. Zdaj jih je manj in tudi pogoji so bolj sprejemljivi, čeprav izpostavlja, da se banke kljub državnemu poroštvu pri odločanju še naprej ravnajo po boniteti podjetij.

Kot kaže, so opozorila gospodarstvenikov o daljnosežnih škodljivih posledicah "lockdowna" končno slišali na gospodarskem ministrstvu, kjer so ob predstavitvi omenjenega programa za letos zapisali med drugim, da je večji del slovenskih podjetij ohranil kondicijo, ki jim bo omogočila hitro okrevanje, a hkrati priznavajo: "Pa vendar z zaskrbljenostjo spremljamo stanje in trende na področju malega in srednjega gospodarstva, še posebno na področju storitev." Ob tem še izpostavljajo skrb vzbujajočo rast brezposelnosti.

Izkušnje podjetnikov kažejo, da dlje ko bodo dejavnosti zaprte, težje jih bo ponovno zagnati. Nekateri jih verjetno ne bodo nikoli več.