Urban Červek
Po spletu okoliščin je v tistih prelomnih časih spremljal osamosvajanje Slovenije in leta 1990 postal član predsedstva republike. V visoki politiki se je znašel skorajda naključno, pojasni, saj je dan prej od kandidature za predsedstvo odstopila Manca Košir in je čez noč vskočil on. "Mama je še iskala rojstni list doma v Beli krajini, da sem lahko vložil kandidaturo."
"Sem si pa že takrat javno rekel, da ne bom dolgo v politiki in res sem se "prostovoljno" poslovil že leta 1992, čeprav veliko ljudi misli, da sem bil v politiki dolgo časa, kar je prav zanimivo. Tri leta, vse skupaj, potem sem šel ven. A ljudje so si zapomnili moje ime ob stranki Zeleni Slovenije, še vedno mi pravijo - vi, ki ste v politiki. In to po 28 letih!" v smehu pove dr. Plut v uvodu pogovora na dvorišču domače hiše na obrobju Ljubljane. "Mi pa ni nič žal, da sem bil v politiki. Je bil to pač drugačen čas. Sicer bi si sam takrat bolj želel, da bi se demokratizirala Jugoslavija, ampak ni bilo možnosti. Sistem se je preprosto iztiril. Sicer kapitalizem ni nič boljši, da ne bi še kakšne druge besede uporabil. A takrat preprosto ni šlo."
Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi naš odbor za podnebno politiko še vedno deloval. Civilna družba protestira zaradi odrivanja nevladnih organizacij iz postopkov, ki ščitijo naravo in okolje, mi pa bi vztrajali pri predsedniku Pahorju, ki se temu ni zoperstavil
Zdaj je žal pomembno ne samo, iz kako bogate družine izhajaš, ampak tudi, iz katere regije izhajaš
Zavedam se, da je poslanstvo predsednika vlade in predsednika države izjemno težavna naloga. Nisem pa prepričan, da se ga Janša in Pahor lotevata na pravi način
Sprava ne more potekati tako, da se izniči narodnoosvobodilni boj. Se pa morajo kot zločin obravnavati vsi povojni poboji s strani zmagovite strani
V pripravi obsežno delo o alternativni družbeni ureditvi
“Če razmišljam širše, se mi postavlja bolj temeljno in eksistenčno vprašanje: ali je obstoječi družbeno-ekonomski sistem - po vseh krizah, ki smo jih doživeli, podnebni, begunski, zdravstveni, finančni, in ob ogromnih socialnih razlikah in podnebnih spremembah, ogrožanju biotske pestrosti in tako dalje - dovolj zrel, da odgovori na te izzive? Ali je sposoben zagotoviti globalno pravičnost in solidarnost? Ter zmerno blagostanje za vse prebivalce na planetu? To vprašanje pa presega domet Zelenih, saj klasične zelene stranke iščejo rešitve v okviru reformiranega kapitalističnega sistema, ki mu želijo dodati ekološke in socialne mehanizme.
Osebno razmišljam, da je to v prvi fazi reforme družbeno-ekonomskega sistema evolucijsko normalna faza. Vendar pogrešam bolj radikalno postavljanje ciljev za Evropo in svet do leta 2050. Bojim se, da ti reformistični ukrepi ne bodo dovolj, da bi ustavili strahotno naraščanje razlik v blagostanju ljudi in ustavili uničujočega vliva modela gospodarske rasti na prihodnje generacije. Ta dva izziva presegata sedanje okvire političnih strank in postavljata v ospredje biološko eksistenco človeške vrste in pravičnejšega družbenega reda, za katerega so se zavzemale zgodnje krščanske skupnost v Rimu, za katerega so se zavzemali utopični socialisti, krščanski socialisti in zdaj ekosocialisti 21. stoletja. Ne vem, kako naj bi se novi red imenoval, a sodim, da bo to ekosistemski družbeni red, da bomo morali k temu težiti. Sam že osem let pripravljam obsežno delo, imam že 1500 strani delovnega gradiva, iz katerega nameravam objaviti knjigo o Evropi in svetu leta 2050, če bi se odločili iti k ekosistemski družbeni ureditvi. S tem se ukvarjam, čeprav sem želel zaključiti že letos, ob 70. letu starosti, a še nisem gotov. Vse gradivo bom drugo leto objavil na spletu, kjer bo vsem brezplačno na razpolago, poleg tega bom po ‘upajočem’ osebnem načrtu objavil dve krajši knjigi in nato še kratek ekosistemski manifest na kakšnih 50 straneh. Seveda gre za razmislek enega posameznika, nič si ne domišljam, da ‘odkrivam’ svet.
Seveda so tudi ljudje, ki so pametnejši od mene, mogoče pa le imam tudi prednost, ker sem geograf, ker sem živel na podeželju in zdaj živim v Ljubljani in imam vsaj toliko politične izkušnje, da vem, kaj bi bilo možno uresničiti in česa ne. Bom videl, ali mi bo to poslanstvo uspelo. To delo me ob vnučkah in vnuku najbolj zaposluje. Naslov celotne monografije bo verjetno Ekosistemska družbena ureditev, tudi na primeru Slovenije in Evropske unije, torej tudi konkretno, ne le teoretično.”
Obiščite spletno stran brez oglasov.
