Glorija Lorenci
Kako prizadeta je in bo pridelava hrane? Katere panoge najbolj občutijo posledice krize, katere panoge lahko kriza potegne na dno?
"Razmere v Sloveniji so podobne kot drugje v Evropi. Kmetijska pridelava je prizadeta predvsem zaradi trojega - eno je izguba povpraševanja; torej ni prodaje standardnim kupcem, kot so denimo gostinstvo, restavracije, šole, menze, in seveda pomembno - praktično ni možnosti izvoza. Potem je tu izguba dodatne delovne sile, trenutno so v težavah hmeljarji, ki vsako leto potrebujejo sezonske delavce iz tujine. Tuja delovna sila je bistveno večji problem v nekaterih drugih državah - južna Italija je v veliki zagati z obiranjem prvih pridelkov, podobno je v Franciji. Tretji realen problem pa je seveda bolezen covid-19, če prizadene pridelovalce hrane."
Kmetje so prvi člen v verigi oskrbe s hrano, kako se godi drugim?
"Živilska industrija ima težave, jasno, predvsem tista, ki je oskrbovala tudi gostinstvo; gostinski sektor je v slovenskem narodnem gospodarstvu pomemben neposredno in preko turizma. Živilska industrija ima seveda isti problem z izvozom kot drugi. Pri trgovini je problem nekoliko manjši, ker so trgovine z živili ostale odprte in so celo povečale prodajo. Po verigi oskrbe s hrano imamo torej različne stopnje težav, pri čemer pa je treba povedati, da agroživilstvo ni tisto, ki bi obstalo, ni gospodarska dejavnost, ki bi bila popolnoma na kolenih."
Vinarji, pridelovalci mleka, živinorejci, poslušamo, že obupujejo.
"Vrhunske in povprečne vinarje je najbolj prizadelo zaprtje gostinskih lokalov, restavracij, zaustavil se je turizem, potrošnja vina je drastično padla. A če se bo kriza sorazmerno kmalu končala, bodo izpad lahko vsaj delno kompenzirali.
Druga zgodba, ki je na slovenskem trgu s hrano trenutno pomembna, pa je mleko. Pomemben delež mleka smo izvažali v Italijo, tudi več kot 30 odstotkov. V Italiji mlekarne bodisi stojijo bodisi pri nas ni šoferjev, ki bi bili pripravljeni v to močno prizadeto državo voziti. Nekaj našega mleka očitno vseeno gre v izvoz, slišati je, da na hrvaški trg, a natančnih podatkov nimamo. S presežki mleka se zdaj ubadajo vse mlekarne, ne glede na državo. Za naše mlekarne je to izjemna dodatna količina, njihova kapaciteta sprejemanja je seveda omejena, hkrati pa se ubadajo z manjšim povpraševanjem po mlečnih izdelkih v izvozu. Tukaj pa naletimo na eno pomembnih zgodb slovenske verige s hrano - mlekarne so poskrbele za svoje pogodbene proizvajalce mleka, tisti, ki pa niso bili zvesti slovenski živilski verigi, so zdaj potegnili kratko.
Trenutno ne vemo, kateri kmet je v težavah in kateri ni, še hujše, tudi na koncu leta tega ne bomo vedeli
Smo Evropejci, ko nam to odgovarja, ko gre za naše pravice, in Balkanci, ko bi se radi izognili dolžnosti
Mi nimamo več ministrstva za kmetijstvo in prehrano, ampak imamo ministrstvo za kmete. Naša smer ni modernizacija kmetijstva, ampak smer populizma in pragmatizma
Upam, da je pandemija opravila z razmišljanjem, kako smo vsi izenačeni, največjo vlogo pa ima procent trolov, ki s kavča vplivajo na javno mnenje in se jim politiki prilagajajo
Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših evropskih agrarnih ekonomistov, dekan ljubljanske biotehniške fakultete in eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Je svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu.
Med letoma 1998 in 2003 je bil član ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU, zadolžen za pogajanja na področju kmetijstva in ribištva.
Po letu 1993 je sodeloval pri pripravi številnih strateških dokumentov s področja kmetijstva, kmetijske politike in evropskih integracij, sodeloval je tudi pri študijah za OECD, Evropsko komisijo, FAO in Evropski parlament.
Je vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih, med drugim tudi v Evropskem parlamentu in na številnih nacionalnih vladnih in parlamentarnih srečanjih.
Še kot študent je bil med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze (1988), prve slovenske demokratične politične stranke, ustanovljene po drugi svetovni vojni, in prvi predsednik Zveze slovenske kmečke mladine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
