(INTERVJU) Janez Lenarčič: Nikomur se ne bi bilo treba bati vladavine prava

Nedavna pogajanja o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021-2027 in za nov instrument za okrevanje po pandemiji koronavirusa EU nove generacije so navzven delovala tako, da vsi na koncu nekaj dobijo, tako neto prejemnice - rabate - kot države neto porabnice – dodatne bonbončke. Vsi voditelje držav članic EU so na koncu razglasili zmago ali uspeh po pogajanjih. Tako je ravnal tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša. Ampak povejte nam vi, kdo je na koncu v resnici zmagal?
"Gre za prelomno odločitev, s končno odločitvijo pa je zmagala Evropska unija, Evropa. Ta odločitev je dobra za vse, tako za unijo kot za vse države članice. Ne preseneča me, da so po koncu pogajanj voditelji držav in vlad vsak posebej razglasili to kot uspeh. Ker tudi je uspeh. Osebno bi rekel, da bi bilo še bolje, če bi potrdili predlog, ki ga je predstavila Evropska komisija, ampak tudi to, kar je bilo odločeno na ravni Evropskega sveta, je dobro za EU in za vse njene države članice."
Kako ambiciozen in razvojno naravnan je končni dogovor? Glede na dogovor so sredstva za zeleno transformacijo in digitalni prehod gospodarstev EU, o katerem se je v zadnjem času toliko govorilo, relativno skromna, neambiciozna.
"Še bolje bi bilo, kot sem rekel, če bi na koncu potrdili predlog, kot ga je pripravila Evropska komisija. Ampak tudi to, o čemer so se na koncu dogovorili, ni slabo, je dobro. Pri tej odločitvi je pomembno predvsem to, da se še nikoli doslej vrednota evropske solidarnosti ni tako močno izrazila v samem obsegu sredstev. Ne smete namreč pozabiti, da si bo Evropska komisija na mednarodnih finančnih trgih lahko izposodila 750 milijard evrov. To so neznanske vsote, takšnih še ni bilo, vsaj ne v taki obliki. In precejšnji delež te vsote, 390 milijard evrov, se bo porabil v obliki nepovratnih sredstev. Gre za izraz solidarnosti med državami članicami, kakršen je bil do sedaj nepredstavljiv. Da si skupaj izposodimo denar kot Evropska unija na mednarodnih finančnih trgih, nepovratna sredstva pa se namenijo tistim državam, ki ta denar najbolj potrebujejo. Izposojena sredstva potem EU vrača kot celota. Kako bo EU to vračala, je sicer še stvar dogovora, se pa že nakazuje davek na nereciklirano plastiko, pa digitalni davek in davek ob uvozu iz držav, ki nimajo ustreznih okoljskih standardov – gre za tako imenovano mejno ogljično dajatev. To so elementi solidarnosti, ki je ena od ključnih vrednot EU in za katero se je v določenih fazah koronakrize pojavljajo vprašanje, kje je. S tem dogovorom je bilo vsem jasno pokazano, da evropska solidarnost ne samo da obstaja, ampak je izražena na najmočnejši način doslej. Nikoli še ni bila tako močno izražena kot v tem dogovoru. Dodal bi še nekaj; ni pa bila solidarnost edina vrednota, na kateri temelji EU. Teh vrednot je več. In temeljne vrednote EU niso jedilnik, s katerega bi bilo mogoče izbirati, da bi na primer izbral samo solidarnost, drugih pa ne. Ne, temeljne vrednote EU so celota, zato je tudi dobrodošla povezava med solidarnostjo in vladavino prava, ki je eksplicitno izpostavljena v obeh dogovorih."