(INTERVJU) Jure Leben: Slovenija nima ne zelene politike niti stranke

Kocka je padla. Slovensko strankarsko prizorišče bo bogatejše za novo stranko, ki jo boste vodili? Kar nekaj časa, tako rekoč od slovesa s pozicije ministra za okolje, ste po tihem in nato vse bolj na glas napovedovali, da se boste v politiko vrnili ...

"Ja, kocka je padla. Brez jasne in močne zelene politike si danes več ne moremo predstavljati nobene razvite države, pri čemer pa Slovenija niti nima zelene politike niti zelene stranke. Čas je, da to spremenimo. Osupel sem, koliko ljudi beži od politike, ker se nočejo javno in odgovorno izpostaviti. Kako težka je lahko politika, sem občutil na lastni koži - o tem sem dve leti razmišljal, v miru in proč od politične kombinatorike. V tej časovni distanci sem prišel do zaključka, da so bile pri projektu Drugi tir Divača-Koper napake narejene, takrat sem gotovo koga nenamerno prizadel in iz vsega tega sem se ogromno naučil. Premišljeval sem in prosil ženo Katjo, da zame zasnuje spletno stran, kjer sedaj delim svoje razmisleke. Prva stvar, ki sem jo želel storiti, je bilo javnosti, svojim najbližjim dati nekaj, za kar mislim, da sem jim dolžan, in to je preprosto opravičilo. Ne vidim, da bi bil korak v prihodnosti zame lahek, če tega ne bi storil.

Da ne ovinkarim - drži, kar ste povedali. Več kot eno leto z ljudmi iz cele Slovenije snujemo program za novo politično stranko. Ta bo ustanovljena do poletja. Cilj stranke je, da nov val ljudi, nov val programskih rešitev in nov način delovanja iz obstoječe politične garniture odplakne vse usedline, ki že toliko let bremenijo naš politični prostor in nas oddaljujejo od tem, ki so za nas najpomembnejše, to pa so čist zrak, čista voda in ohranjanje narave."

Ime stranke je že znano?

"Nočem, da ljudje preveč pričakujejo od imena, da usmerjajo svojo pozornost na embalažo. Raje bi videl, da v nas začutijo energijo sprememb, osredotočenost na pomembne teme, ki so bile v naši družbi že dolgo zapostavljene, in resnično verjamem, da so ključnega pomena za razvoj človeka in države. Z novo stranko in imenom želim ponuditi novo politiko, ki nam bo ponujala stične točke, ne pa poudarjala naše razlike. Želim si, da se v politiko vključijo uspešne civilne iniciative in aktivni državljani, kajti samo politične stranke na volitvah lahko spremenijo našo družbo.

Ime bom oznanil na kongresu. Lahko pa potrdim, da ne bo personifikacija stranke, ker v to ne verjamem."

Kdaj bo ustanovni kongres?

"Zagotovo pred poletjem. Ne bom kompliciral, to bo decentno digitalno srečanje prijateljev. Veliko mi pomeni neposredni stik s člani na terenu, a resnično mi več pomeni njihovo zdravje. Pazljivi bomo, hkrati pa izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija."

Kdo bodo poleg vas ključni ljudje v stranki? Za kočevskega župana Vladimirja Prebiliča vemo, sonaravna izbira je verjetno Urška Zgojznik. Ostali?

"Vesel sem, da sta zelo aktivna župana iz Tolmina in Kočevja Uroš Brežan in Vladimir Prebilič. Moja ožja sodelavka je Živa Smolnikar, tu so še Luka Korošec, predstavniki iniciativ Jurij Kočar in Matjaž Marolt iz Moravč, Miha Stegel iz Kanala ob Soči, tudi Klemen Belhar, Tereza Novak. Želel bi si, da bi k sodelovanju prepričal Marka Funkla, ki ga izredno cenim. Povezujemo torej čim več podobno mislečih in čim več civilnih gibanj, ki imajo vhodne podatke iz lokalnih okolij, tako da bo naša politika na terenu pila vodo."

Zelena politika bo seveda močna platforma. Kaj bodo poleg zelenega ključni cilji stranke?

"Zelene politike v Sloveniji ni. Nekatere stranke, ki so že v našem političnem prostoru, Stranka mladih - Zeleni Evrope, Zeleni Slovenije, so samo deklarativno ali pa v imenu zelene, v idejah in načinu dela pa ne. To so pokazali tudi z vstopom v Povežimo Slovenijo. Zato smo se odločili, da povežemo zdravo jedro zelenega v Sloveniji in gremo na volitve sami. Ključne tri zelene politike bodo: odpadki, javni potniški promet, energetska samozadostnost. A imate prav, zeleno ne bo dovolj. Veliko strokovnjakov skupaj z nami razmišlja, kako najti prave ukrepe za izhodno strategijo za čas covida-19 in za čas po covidu-19. Ne bo lahko, v ospredje postavljamo ukrepe za dostopno javno zdravstvo in za večjo digitalizacijo šolstva, saj je nesprejemljivo, da nekateri otroci še danes nimajo interneta. V programu izstopata tudi poglavje o spremembah javnega naročanja (v zdravstvu) in pa seveda sodelovanje z mladimi."

Kdo bi bili vaši svetovalci na teh področjih, zdravstvo in šolstvo? Imate ta imena?

"Seveda, za vsako področje v programu imamo nosilca, torej strokovnjaka, ki bo področje pokrival. Nekateri javno povedo, da pomagajo pri stranki. Spet drugi se bojijo javnega pogroma, da si drznejo ustvarjati politiko. Pred nami je dolga pot, ki sem jo pripravljen prehoditi, in sicer pot do tega, da bodo najuspešnejši ljudje želeli v politiko. Sicer bomo za vedno obsojeni na tretji ali četrti nivo politike in s tem tudi na tak nivo življenja v Sloveniji."

Kako boste dosegli, da to ne bo še ena instant stranka novih obrazov, ki smo jih sedaj videli že kar nekaj in so bile precej kratkega veka? Medtem zelene stranke po Evropi marsikje (p)ostajajo zelo pomembne v politiki.

"O tem razmišljam zadnji dve leti. Nekje sem prebral, da se v Sloveniji vlade menjajo na dobri dve leti. Slovenija bo namreč praznovala 30 let, trenutno pa imamo 14. vlado. To pomeni, da se voditelji menjavajo kot po tekočem traku, vzorci delovanja pa ostajajo, saj v dveh letih človek težko kaj usodnega spremeni. Še v podjetje resen menedžer ne gre samo za dve leti. V naši stranki ne želimo biti nov obraz, ampak želimo novo politiko. Ne želim se več pogovarjati o tem, kaj se je zgodilo v Kočevskem rogu. Zanima me, kaj se bo zgodilo s tretjo razvojno osjo. Kaj s TEŠ 6.

Tudi Evropski zeleni že nekaj časa želijo močno zeleno stranko v Sloveniji; presenečeni so, kako je mogoče, da je nimamo in da je ni v parlamentu, ter da obstoječe stranke govorijo o okolju samo pred volitvami. Naše ideje in ljudje, ki stojijo za temi idejami, so poželi odobravanje Evropskih zelenih in so se hitro odločili, da umaknejo podporo Zelenim Slovenije in že od samega začetka sodelujejo z nami pri gradnji moderne zelene stranke Slovenije."

Kam v političnem polju se boste uvrstili? Levo, desno, na sredino?

"Vprašanje, ki mi ga zastavljate, je zelo pomembno za naše, pa tudi za katerokoli drugo politično delovanje. Toda za nas bo pomembnejše, kakšen odnos imajo stranke desnega ali levega centra do okolja, človeka, koliko spoštujejo dostojanstvo človeka in živali, ali se zavedajo, da so živali čutna bitja, in kakšno je njihovo stališče do postulatov svobode, demokracije in medijev na primer. To so civilizacijski dosežki, in kot ne želimo, da bi bilo posekano zdravo drevo, tako ne želimo, da bi posekali vrednote, ki smo jih gradili. Iz povedanega lahko sklepate, da so za nas vrednote in odnos do vrednot, ki jih vidimo v dejanjih, osnova naše politične opredelitve. Vsak, ki bo spoštoval te vrednote, bo lahko naš sogovornik in z njim se bomo pogovarjali, ali lahko sodelujemo pri vsebinah, doseganju našega programa. To bo morda šok za slovenske politične stranke, ampak pri tem bomo vztrajali. Ne verjamem v klasične delitve na levo in desno, ker se je v Sloveniji delitev izrodila."

Pred dnevi ste na svoji spletni strani objavili vaše opravičilo sodelavcem, pa tudi javnosti, odvrgli ste nahrbtnik. Ste le ugotovili, boljše pozno kot prepozno, da nahrbtnik maketa le ni povsem konstrukt, kar ste govorili nekaj časa?

"Do danes se z mano ni pogovarjala niti slovenska policija niti KPK. Vem pa iz medijev, da je KPK določene postopke zaključila. Kot sem uvodoma povedal, verjamem, da mora vsak razčistiti s svojo preteklostjo, da lahko 100-odstotno živi v sedanjosti in da lahko 100-odstotno ustvarja prihodnost. Dve leti sem potreboval, da sem prežvečil, kaj se mi je zgodilo. Čeprav ni bil ukraden niti en cent, čeprav nisem bil kontaktiran s strani pristojnih, sem bil odgovorna oseba. Moral bi prej reagirati, prej videti pot možnih napak. Zato sem se opravičil. Javnost je dovolj nezaupljiva do politike, ne želim k temu prispevati še jaz. Sem relativno mlad, na dan Zemlje bom dopolnil 40 let, čaka me še dolga doba v političnem prostoru in to sem moral storiti že zaradi sebe."

Se strinjate z opozicijsko navezo KUL, da ta vlada razgrajuje ustavni red RS, posega v neodvisne državne podsisteme in v temeljih spreminja usmeritve Slovenije? Vidite nevarnost madžarskega scenarija, orbanizacije?

"KUL ne vidi ključnih okoljskih težav, na to sem najbolj pozoren. Ne, da bi zagovarjal to vlado, ampak smo v času največje svetovne zdravstvene krize, na to se je treba pametno odzivati, in ker gre za novo situacijo, je potrebno tudi prilagajanje. Izkušnje, kot jih ima Janez Janša, pri tem pomagajo, a v času krize je treba ljudi združevati in povezovati, predvsem gojiti kulturo dialoga, brez osebnih diskreditacij. Pomembna je tudi jasna komunikacija, ne more se zgoditi, da v času krize dva ministra in državni govorec podajo različne informacije. Ampak konstruktivna nezaupnica je mehanizem, ki ga je treba uporabiti pametno, ne samo za to, da se gremo politiko. Ker kaj pa, če nezaupnica uspe? Kaj bo jutri? Treba je pripraviti ekipo, načrte, kako naprej. Tega pri KUL nisem videl. Populizma je pri nas preveč tako na strani SDS kot pri drugih strankah. Vendarle smo v ZDA videli, kam vodijo bannonizacija in podpihovanje sovraštva in nenehna podpora sovražnemu govoru. Po letih negovanja sovražnega govora je počil ekonom lonec in zgodil se je napad na kongres."

Ampak za sedaj nič ne kaže na kakršnokoli poenotenje. Na levi sredini je bil in je problem, da so stranke razdrobljene, liderji težko sodelujejo. Vsake volitve prinesejo nov obraz in drobljenja je še več.

"Volitve bodo izčistile slovenski politični prostor, kar nekaj strank bo upravičeno izginilo iz našega življenja. O tem sem prepričan. Čas je za menjavo generacij. ZDA so nas naučile, da ljudje pridejo na volitve, če imajo izbiro. Že danes pozivam na volitve - to je edini način, da se gremo novo politiko."

Slišimo opozorila, naj izhodne strategije iz epidemije hkrati rešujejo okoljske krize. Zeleni dogovor to tudi terja, ampak vse kaže, da gre Slovenija v nasprotno smer. Prednost imajo investicije v beton in ceste. Kako vi vidite prioritete okrevanja?

"Strategija nam daje veliko možnosti za razvoj Slovenije, imamo 700 milijonov nepovratnih sredstev, milijardo in pol kreditov. Slovenija bi morala izkoristiti ta moment in narediti korak naprej. Najbolj pogrešam inovativne okoljske ukrepe, dovolj je že teh cest in krožišč. Ali res nimamo nobene druge ideje? Se je država ozrla v gospodarstvo? Imamo inovativne ideje, tudi v energetiki, tudi v okoljevarstvu. A ker nimamo izhodne strategije iz covid krize, nimamo pripadajočih ukrepov in pripravljenih projektov. Tipa projektov sta dva, gradbeni, ki potrebujejo projekte z gradbenim dovoljenjem, pri ostalih pa zasnovane projekte z izvedbenimi načrti. Naj nam je všeč ali ne, to so glavni pogoji, da bomo lahko denar počrpali. Poleg tega čez nekaj mesecev predsedujemo Evropski uniji, kar omogoča neformalne pogovore s komisarji, drugimi funkcionarji in olajša pridobivanje denarja. Podobno smo delali na drugem tiru. Realno lahko rečemo, da imamo sedaj pet do sedem občin, ki delujejo tako, pripravljajo projekte, ostale pa ne. In če ne bomo pripravljeni, nam lahko dajo tudi milijardo in pol nepovratnih sredstev, pa jih ne bomo dobili.

Treba se je osredotočiti na zmanjševanje sploh ustvarjenih količin odpadkov, na učinkovito rabo energije in na osnovi tega povedati, kakšno alternativno energijo potrebujemo. Vzporedno pa se lotiti urejanja javnega potniškega prometa. To so tri glavne točke. Ne širjenje avtocest ali obvoznic s tretjim pasom. Slovenija se oglašuje kot zelena, aktivna dežela, ampak premalo se zavedamo, da ni dovolj, da živimo v zeleni gozdni deželi. Če se ne bomo začeli ukvarjati z vsebino, se bo čez nekaj časa ta slogan de facto izpel."

EU bomo predsedovali v času globalnega zasedanja v Glasgowu, ki bo prelomno za pariški podnebni dogovor. Razen na papirju, Slovenija pri ukvarjanju s podnebnimi spremembami ni prav aktivna država. Poglejmo TEŠ. Evropski podnebni cilj zniževanja emisij toplogrednih plinov bi dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ​ leta 2033. A konsenza o tem ni.

"TEŠ bi morali zapreti do leta 2030. V primeru TEŠ​ se premalo zavedamo, da to ni le okoljski problem, gre tudi in predvsem za socialnoekonomski problem. V regiji imamo tudi Gorenje in premogovnik, ki sta pomembna zaposlovalca. Zato menim, da moramo hipno spisati zakon o zapiranju rudnika, postaviti jasno časovnico, da se tudi zaposlovalci in drugi lahko začnejo pripravljati na ta izziv. Za odgovore na ta vprašanja bi morala sesti vsaj štiri ministrstva, gospodarstvo, infrastruktura, okolje ter sociala in delo, ter skupaj narediti načrt za regijo. Če jutri Kitajci v Gorenju rečejo hvala lepa, mi tukaj nimamo več razvojnega potenciala, bomo imeli tam veliko socialno bombo. Imamo dovolj možnosti za črpanje denarja, saj imamo sklad za premogovne regije, še vedno pa ni dovolj interesa na strani države za prestrukturiranje te regije. Ne nazadnje pa javnost pričakuje zaključek te velike investicije tudi v vseh postopkih, ki tečejo. Če se ta del ne bo zgodil, bomo zelo težko delali druge projekte in razvojne investicije, saj ne bo zaupanja javnosti. To sem občutil tudi na svoji koži pri projektu Drugi tir. Javnost zaključek sodnih postopkov pričakuje in kot politiki moramo to razumeti, preden se lotimo podobnih investicij."

V primeru TEŠ​ 6 verjamete v možnost nekakšnega političnega očiščenja?

"Vsak politik mora sam pri sebi zaključiti, ali je šlo kaj narobe, sprejeti svoje napake in za njih ali sodno ali moralno odgovarjati. Tudi jaz sem v zadnjih dveh letih prišel do tega. Če tega očiščenja ne bomo naredili, ne bomo naredili koraka naprej pri drugih večjih investicijah, ki jih bremenijo težke pretekle zgodbe, kot je TEŠ. Na eni strani se pogovarjamo o zaprtju TEŠ​, na drugi strani imamo verigo hidroelektrarn na srednji Savi, kjer ni zaupanja v vodenje investicij. Poleg tega se moramo dogovoriti, kaj bo z nuklearko. Tukaj je že sedaj in še bo veliko nezaupanje. V politiko je treba pripeljati nov način razmišljanja in načine dela, da se vzpostavi zaupanje med odločevalci in javnostjo."

Kako sestaviti slovenski energetski kolač? Jedrska energija, hidroenergija, obnovljivi viri, obratno?

"V Sloveniji se premalo pogovarjamo o tem, kaj lahko storimo že z učinkovito rabo energije in koliko bi lahko tako privarčevali. Nato se moramo kot država, ministrstvo za okolje in ministrstvo za infrastrukturo, odločiti, katere cilje želimo, ne pa, da nam to delajo zunanji izvajalci. Kot minister sem ves čas poslušal, kako se ne da zastaviti ambicioznih ciljev, na koncu pa je Evropska komisija določila natanko takšne. Država je tista, ki določi cilje, in na podlagi teh zunanji izvajalci tudi izračune. Ko bomo ugotovili, kaj lahko naredimo z učinkovito energijo, se lahko pogovarjamo o tem, koliko rabimo energije iz obnovljivih virov, koliko iz hidroelektrarn in kakšen blok jedrske elektrarne, če ga sploh potrebujemo. Ko sva z ženo gradila hišo, sva najprej naredila študijo osončenja, nato arhitekturo. Ugotovila sva, da so dovolj kolektorji na strehi in kamin na polena. A izvajalec, ki je delal hišo, je trdil, da to ni dovolj, da nujno potrebujemo toplotno črpalko, plin ali olje. Ampak to je bil najin cilj, bila sva vanj prepričana. Zdaj sva v hiši deset let in zadeva pije vodo. Podobno bi morala ravnati država, določiti cilj, ne pa poslušati samooklicanih strokovnjakov energetike, ki ji je seveda v interesu, da proizvede več energije in da imamo nove obrate. Slovenija se mora osredotočiti na obnovljive vire energije, na fotovoltaiko - imamo šole, občinske in industrijske objekte, sledi vetrna energija, kljub temu da nimamo toliko vetrnega potenciala kot Avstrija, Nemčija ali Madžarska, ampak tam, kjer je, bi ga morali izkoristiti. Sem vesel, da se projekt DEM-ovih vetrnih polj odvija naprej. Po drugi strani pa ne podpiram gradnje elektro kabla na Kredarico. Tam so lahko veter, sonce, gorivne celice in vodik bolj primerna rešitev.

Po tem se bomo kot družba morali odločiti, ali hidroelektrarne, ali jedrska energija, ali tretji faktor, uvoz iz tujine. Hidroelektrarne in jedrska energija imajo zagovornike in nasprotnike, ampak jaz si želim vpeljati nov način, ne le govoriti, kaj bi, ampak kaj je realno. Pri jedrski energiji je denimo dejavnik celovite presoje vplivov na okolje. Vemo, da morajo za take objekte dati soglasje sosednje države. Ko sem bil minister za okolje, smo dobili informacijo, da Avstrijci tega soglasja ne bodo dali. In to je realna težava. Potem je tukaj še večji problem, da mi prepuščamo skrb za jedrske odpadke prihodnjim generacijam. Moramo povrniti ljudem zaupanje v vodenje večjih infrastrukturnih projektov. Zavedam se, da imam tudi jaz nahrbtnik napak, ampak sem prišel do zaključka, da če hočeš iti naprej, moraš ugotoviti, kaj je bilo narobe, in stvari popravljati sproti. Na tak način si lahko razbremenjen za naprej. Če ni zaupanja pri investiciji v hidroelektrarne na srednji Savi, zakaj ne bi ustanovili sveta za civilni nadzor, kot je pri drugem tiru. Na tak način lahko povečamo transparentnost postopkov. To vajo in ta dialog je treba izvesti in možnosti za tako sodelovanje so."

Tradicije dialoga v Sloveniji ni. Nevladniki so se borili na sodiščih, da so prišli do informacij, do katerih so bili upravičeni. Nevladne organizacije ministrstvo za okolje zelo temeljito izključuje iz postopkov.

"Napore ministrstva za okolje sicer pozdravljam, denimo reševanje sistema ravnanja z odpadki. Dobro tudi je, da je nekdo ugriznil v jabolko prestrukturiranja agencije za okolje. Ne razumem pa, zakaj se je skrhal odnos z nevladniki. Z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami je nujno sodelovati. Predvsem zato, ker oni vedo, kaj in kako je treba delati v lokalnem okolju. Te poteze ministrstva glede nevladnikov torej ne razumem. Meni je pri delu zelo prav prišel svet nevladnikov in upam, da se bo ta odnos izboljšal. Zavedam se, da nekateri poskušajo iz nevladništva delati biznis, ampak večina nevladnikov v Sloveniji dela z dobrim namenom in na področju okolja in prostora jih je treba upoštevati, kajti le na tak način bodo politike dobro narejene."

Kateri nevladniki delajo biznis? Zakaj se nikoli ne pove, kdo so ti nevladniki?

"Jaz slabih izkušenj nimam in posebej ne bi izpostavljal posameznikov. Lahko pa povem, zato pravijo, da sem tečen, da sem tistim, ki se jih to pritiče, povedal zelo direktno. Imam pa izziv, da so nekateri nevladniki tako zelo zaverovani v svoja razmišljanja, da ne želijo slišati nasprotnega argumenta. Slovenija je premajhna, da bi se delili, zagotavljamo lahko zeleni del z varstvom okolja ob tem, da se gospodarstvo razvija naprej, ali pa ne bo možnosti črpanja sredstev, ki so na voljo."

Odpadki. Minister Vizjak gre v smer, ki ste jo nakazali že med vašim ministrovanjem; eno prevzemno podjetje, ki ni obenem predelovalec. A tudi lani smo težavo odpadne embalaže reševali z 12-milijonskim interventnim zakonom.

"Področje odpadkov je kompleksno in široko. Preveč se pogovarjamo o sežigu in sosežigu ter premalo o hierarhiji ravnanja z odpadki. V Sloveniji imamo industrijo in trgovce, ki premalo naredijo za to, da bi dali na police produkte, katerih embalaža je lažje reciklabilna. Če želimo to doseči, je potrebna izobrazba generacij in žal se moramo zaradi tega pogovarjati o sežigu in sosežigu. Če se odločimo za nov objekt za termično obdelavo odpadkov, je treba natančno transparentno določiti, kaj bomo sežigali in kako, določiti natančen monitoring, objekt naj bo neprofiten in certificiran z EMAS-certifikatom, potrebujemo dneve odprtih vrat, ob tem pa mora biti umeščen tako, da imajo zaledni zajem. Takrat se tudi ekonomika izplača. Možnosti so TEŠ, Maribor, Ljubljana, druge lokacije zaenkrat ne vidim in bodo ad hoc rešitve. Cela Evropa gre v smer zniževanja količin odpadkov in ta obrat bo čez 15 let na trgu iskal odpadke. Če se ne bomo pravilno odzvali, bomo imeli enake težave kot sedaj pri CERO-tih, ko moramo nekatere zapirati, ker nimajo dovolj vhodnega materiala. Postavili pa smo jih tam, ker smo želeli zadovoljiti regije. Tudi pri tem obratu je potreben razmislek o tem. Torej najprej urejanje hierarhije, nato pa en obrat, in ta dober. Imamo ga v Celju, pa tam nobeden ne govori o njem, ker dela dobro."

Kaj pa konglomerat prevzemnikov in predelovalcev?

"Strinjam se z ustanovitvijo agencije za nadzor odpadkov, a treba je začeti s tem, da vsak, ki da na trg kilogram bodočih odpadkov, zanje tudi odgovarja. Vpeljati moramo tehtanje, kontrole in metodologijo tehtanja, nekdo tehta suho, drugi mokro in nastajajo razlike v ekonomiki. Določimo pravila igre in agencijo, ki bi morda lahko delala v sklopu obstoječega Arsa."

Boste z ustanovitvijo stranke pustili službo pri Jocu Pečečniku? Veliko je bilo polemik o vašem sprehajanju med politiko in gospodarstvom, gre za različne interese, politika bi morala zasledovati javno dobro, kapital ima druge interese.

"Zaprl sem eno poglavje in odprl drugo. Ni me sram reči, da potrebujem službo in da od plače živim in z njo preživljam družino. Vesel sem, da imam službo in delam nekaj, kar znam. Podjetniki si želijo ljudi z izkušnjami, pripravljeni so nas pogosto prepričati, to bi rad uvedel v politično delo. Da položaj državnega sekretarja postane zaželena služba in ne delo, od koder se uide v gospodarstvo in senco. Ko se začne delo na stranki, se odpre neko novo poglavje, do takrat pa brez navzkrižja interesov delam pri gospodu Pečečniku."

Ampak od ustanovitve stranke, med kampanjo in do volitev boste še zaposleni?

"Dogovorila sva se, da če pride do tega, da ne bom mogel opravljati službenih obveznosti, službe tukaj ne bom več opravljal."