(INTERVJU) Manja Toplak: Ne moreš se priključiti skupnosti, potem pa ne spoštovati njenih temeljnih načel in vrednot

Izvolitev novega demokratskega ameriškega predsednika Josepha Bidna pozitivno odmeva v Bruslju in v veliki večini držav članic EU. Lahko pričakujemo restart v odnosih ZDA-EU, predvsem pa na katerih področjih?

"Voditelji institucij EU in evropski voditelj so izvolitev toplo pozdravili. Veliko se govori o celovitem novem začetku dvostranskih odnosov, o novem partnerstvu. Sodelovali naj bi na področju podnebja, zdravja in spopadanja s pandemijo covida-19. Upajo, da se bodo ponovno začele krepiti mednarodne organizacije, predvsem Združeni narodi, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna trgovinska organizacija. Pričakovanja v Bruslju so pozitivna."

Je ta optimizem upravičen? Izkušnje s sodelovanjem EU-ZDA pod administracijo demokrata Baracka Obame niso najboljše. Obama se je namreč odločil za obrat proti Aziji, vstran od EU.

"Najprej je treba izpostaviti, da je Biden zagovornik multilateralizma, poleg tega so EU in ZDA na neki način naravne zaveznice. V primerjavi z drugimi deli sveta je za EU in ZDA značilno, da jih vendarle združuje več kot pa je razhajanj. Je pa res, da smo se v zadnjih štirih letih, ko so odnosi med EU in ZDA nekako zastali, naučili nekaj stvari; vendarle se moramo bolj zanašati sami nase in v svetu nastopati bolj samostojno in bolj proaktivno. Hkrati tudi ne gre pričakovati, da se bodo odnosi EU-ZDA vrnili na raven iz časa pred administracijo predsednika Trumpa. Toda zgodovina nas uči, da ob močnih transatlantskih odnosih, ki jih še zlasti potrebujemo v času pandemije in podnebnih sprememb, pridobita obe strani."

Donald Trump, ki je vodil izolacionistično in konfrontacijsko zunanjo politiko, ni naredil takšne škode odnosom ZDA-EU, da jih ne bi bilo mogoče popraviti?

"Tukaj bi rekla, da je za EU pomembno predvsem to, da je enotna navznoter. Imamo skupno zunanjo in varnostno politiko, v realnosti pa še zmeraj sedemindvajset različnih zunanjih politik. Odločitve na področju zunanje politike se sprejemajo s konsenzom, zato zelo redko pridemo do skupnega stališča, saj imajo članice različne gospodarske, politične in kulturne interese. EU je in bo toliko močna, kolikor bo enotna. To je precej bolj pomembno od tega, kdo bo naslednji predsednik ZDA. EU predstavlja 450-milijonski trg, ima šest odstotkov svetovnega prebivalstva in ustvari petino svetovnega BDP, kar je primerljivo z ZDA in več od Kitajske. EU je lahko izjemno pomemben, celo ključni globalni akter, a le, če stopi skupaj in deluje enotno. Bolj bomo sodelovali, bolj bomo močni v svetu. Tako pravzaprav sami odločamo, ali smo velesila ali ne. Sloveniji pa je lahko samo v korist, da je del EU."

Slovenijo je v zadnjih dneh močno izpostavil predsednik vlade Janez Janša s tem, ko je enostransko in v nasprotju z veliko večino evropskih voditeljev podprl poraženca ameriški volitev, s katerim želi biti tesen zaveznik. Kakšno škodo je slovenski predsednik vlade s svojimi stališči in tvitanjem naredil EU, ki si prizadeva biti enotna?

"Takrat je glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer v odgovoru na vprašanja novinarjev spomnil na pravilo, da se volilnega procesa, ki še poteka, ne komentira."

Pri pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava in temeljnih vrednot EU je bil Evropski parlament še posebno vztrajen. Kaj je parlamentu na tem področju uspelo doseči? Bo zdaj države, ki imajo težave s spoštovanjem pravne države, predvsem Madžarsko in Poljsko, lažje pripraviti do tega?

"Evropski parlament je vztrajal, da pride do političnega dogovora med državami članicami, po katerem se izplačilo evropskega denarja pogojuje s spoštovanjem načel vladavine prava. O tem mehanizmu bodo zdaj morale glasovati še države članice in glasovale bodo s kvalificirano večino, zato zavrnitve ni pričakovati. Je pa treba povedati, da ta mehanizem omogoča, da končni upravičenci do evropskega denarja ne bodo kaznovani in bodo podjetniki, znanstveniki, kmetje, študenti ni drugi še vedno lahko prišli do denarja."

Madžarski premier Viktor Orban je že zagrozil z blokado, ker ni zadovoljen z rešitvami glede spoštovanja pravne države.

"Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije so ravno ta teden dosegli politični dogovor o svežnju, vrednem 1824 milijard evrov, za spopad EU s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje. Dejstvo je, da bi Madžarska s tem ogrozila črpanje nujno potrebnih evropskih finančnih sredstev za okrevanje ne le v drugih članicah EU, temveč bi se hkrati odpovedala več milijardam nepovratnih sredstev, do katerih je upravičena sama."

Konec koncev si Orban težko privošči blokirati evropska finančna sredstva za Madžarsko, ki je njihova neto prejemnica, denar pa potrebuje za razvoj?

"Tako je. Tokrat je denarja skoraj dvakrat več, kot ga je bilo v prejšnjem večletnem finančnem okviru. Ta denar čisto vse države EU močno potrebujejo, posebno v sedanjih razmerah, ki nas bodo očitno spremljale še nekaj časa."

Zadnja raziskava Eurobarometra je pokazala, da kar 77 odstotkov Evropejcev podpira zamisel, da bi bila izplačila evropskega denarja pogojevana s spoštovanjem načel pravne države. Takšna pričakovanja imajo torej večinsko podporo tudi v višegrajskih državah, kjer imajo vlade največ težav s spoštovanjem načel pravne države.

"Evropejci so pričakovali, da bo Evropski parlament na tem področju ukrepal, kar je tudi storil. Štirje od petih Evropejcev želijo, da se evropski denar pogojuje z načeli vladavine prava. Slovenija je pri tem celo nekoliko nad povprečjem. Pri Madžarih in Poljakih pa znaša ta delež 72 odstotkov. Pogojevanje je odločna spodbuda vladam, da začnejo spoštovati temeljne vrednote EU, zaradi katerih so se države tej priključile. Ne moreš se priključiti skupnosti, potem pa ne spoštovati njenih temeljnih načel in vrednot. EU smo se pridružili v upanju, da se nam bodo izboljšali kakovost življenja, stanje demokracije in politična klima, pri čemer je pravna država ključna."

Eurobarometer kaže, da Evropejci, tudi na vzhodu EU, še vedno verjamejo v te vrednote?

"Še vedno."

Če izhajamo iz omenjene raziskave, približevanje Slovenije višegrajskemu bloku, ki v EU deluje kot vse bolj blokirajoča manjšina, ni v interesu večine državljanov Slovenije?

"Zavezništva znotraj EU se zaradi različnih interesov, bodisi političnih, geografskih ali ekonomskih, pogosto sklepajo in spreminjajo. To ni nič nenavadnega. Ko gre za vprašanje Rusije, so si baltske države in Poljska zelo blizu, ko pride do denimo gospodarskih vprašanj, osebnih svoboščin in podnebnih vprašanj, pa so lahko njihova stališča v marsikaterem pogledu precej različna. Ko gre za vprašanje ribištva, se bodo povezale države z močno razvitim ribištvom, prav tako bodo države, bolj naklonjene liberalizaciji gospodarstva, tesneje sodelovale na tem področju. Tako je tudi v primeru Slovenije povsem normalno, da pri sledenju različnim interesom išče zaveznike, ki mislijo podobno in jo lahko podprejo. Bo pa Slovenija naslednje leto predsedovala Svetu EU, kjer se je s sopredsedujočima državama uskladila glede osemnajstmesečnega programa, ki ga bo izvajala skupaj v triu z Nemčijo in Portugalsko. Tukaj ni prostora za soliranje. Prednostne naloge so jasno določene."

Poleg tega sta se odmevnost in način predsedovanja držav članic Svetu EU močno spremenila z Lizbonsko pogodbo.

"Tako je. Slovenija bo morala kot zadnja v triu dokončati zadeve iz delovnega programa. S spremembo Lizbonske pogodbe se je spremenila tudi vloga predsedujoče države, med drugim ima Evropski svet zdaj svojega stalnega predsedujočega, zdaj je to Charles Michel."

Morebitno Janševo predsedovanje torej ne bo tako odmevno, kot je bilo prvo leta 2008?

"To pa je odvisno od vsake države članice, kako izpelje predsedovanje, koliko se izpostavi. Teme predsedovanja so močne. EU v tem času spreminja svojo smer v bolj zeleno, digitalno, v izzivom prihodnosti naravnano Evropo. Zato je predsedovanje gotovo dobra priložnost za izpostavitev Slovenije in njenih stališč v Evropski uniji in širše. Predvsem od nas pa je odvisno, ali in v kolikšni meri jo bomo znali izkoristiti."

Ključni pri tem sta zelena in digitalna transformacija. A kritični glasovi opozarjajo, da gre še vedno za premalo ambiciozne načrte EU s premalo zagotovljenega denarja na teh ključnih področjih.

"Evropska unija denar za večletni finančni okvir in sklad za okrevanje namenja tudi za prehod v bolj zeleno, digitalno in inovativno družbo. Iz te krize nočemo priti enaki, kot smo vanjo vstopili, ampak boljši. Države članice bodo morale pripraviti nacionalni načrt, v njem pa izpostaviti projekte, ki sledijo tem prioritetnim ciljem in bodo zato upravičeni do evropskega denarja. Kritiki načrtovanega tempa transformacije Evrope so postali glasnejši, ko so države članice julija zmanjšale denarni prispevek za osrednje evropske programe, med drugim na področju izobraževanja in znanosti. Toda ta teden sklenjen politični dogovor med Parlamentom in Svetom EU je ob vztrajanju evropskih poslancev poskrbel, da so ti programi spet bolj podprti. Poleg tega EU pri prehodu v zeleno prihodnost ne pozablja na socialno komponento. Uvedla je sklad za pravični prehod, iz katerega bo šel denar za regije, podjetja in prebivalce, ki bodo najbolj prizadeti zaradi prehoda v nizkoogljično in digitalno družbo. Tiste evropske regije, ki imajo okolju neprijazno industrijo, bi tako lahko ob ustrezni evropski pomoči postale znanilci bolj trajnostnega, inovativnega in gospodarsko prebojnega jutrišnjega dne. Tudi v Sloveniji imamo takšne regije, denimo Zasavje in Šaleško. Na to gleda EU zelo socialno, saj ne želi nikogar pustiti za seboj, upoštevati hoče celotno družbo, ki jo čakajo velike spremembe. Če ne upoštevaš vseh deležnikov v družbi, lahko zanetiš nove populizme."

Prvi odzivi iz Bruslja na osnutek slovenskega načrta za okrevanje niso bili spodbudni. Kaj je šlo narobe?

"To so zelo neuradni odzivi. Slovenija je poslala prvi osnutek nacionalnega načrta. Evropska komisija je dala svoje pripombe, Slovenija pa mora zdaj tem pripombam prilagoditi načrt. Glede tega bodo torej vsekakor še potekala razna usklajevanja, nato bo Slovenija poslala zadnjo verzijo v Bruselj. Ta načrt bo nato podlaga za dodeljevanje evropskega denarja."

Evropska komisija si je za cilj svojega delovanja zastavila, da bi bila geopolitična sila. A pri tem ima predvsem težave v odnosih s Kitajsko in Rusijo. Glede uvajanja tehnologije 5G, kjer prednjači Kitajska, ni enotna. Nekatere države, kot je Slovenija, podpisujejo bilateralne deklaracije z ZDA na tem področju, katerih cilj je zaustavitev Kitajske, druge imajo bolj pragmatičen in zdravorazumski odnos. Zakaj se EU tudi pri vprašanju tehnologije ne uspe poenotiti?

"Tukaj spet trčimo ob dejstvo, da imamo pogosto sedemindvajset politik namesto ene, kar načenja našo geopolitično moč in pogajalsko pozicijo. Države članice imajo svoje partikularne interese v odnosih z drugimi globalnimi silami, pogosto prevladajo gospodarski interesi. Pri 5G ni toliko pomembno, kakšne pomanjkljivosti ali prednosti ima kitajska tehnologija, kot je pomembno to, da države članice najdejo skupno stališče. Na ta način se bomo potem lažje pogajali o najbolj smiselnih načinih in omejitvah uvajanja novih tehnologij in samo tako smo lahko enakovreden tekmec in partner drugim silam, kot so ZDA, Kitajska in Rusija. Je pa bil Evropski parlament pogosto že precej oster tako glede Kitajske, Rusije in Belorusije, zlasti kar zadeva zahteve po spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Evropski parlament si lahko privošči, da je bolj oster in progresiven, saj gre za institucijo EU in ne za državo in ga velesile ne morejo sankcionirati."

Tudi Rusija je pogosto na evropski agendi. Ali ni epidemija čas in priložnost, ko bi si EU morala prizadevati, da najde pot do takšnega sodelovanja z vzhodno sosedo, ki je v evropskem interesu?

"Spet se vrneva k sedemindvajsetim različnim zunanjim politikam. Avgusta je Evropski parlament zahteval sankcije proti tistim, ki so odgovorni za zastrupitev Alekseja Navalnega, in zaostritev že obstoječih ukrepov proti Moskvi. V preteklosti so bili evropski poslanci že večkrat precej ostri glede politike do Rusije. A kot rečeno, Evropski parlament si to lahko privošči. Ker ni država, se ne boji povračilnih ukrepov kot nekatere članice. A če bi bile te enotne in solidarne glede tega in drugih vprašanj, bi bil tudi ta strah odveč."

Pa so sankcije prava pot? Od leta 2014, ko so bile prvič uvedene, po nekaterih ocenah izguba zaradi zmanjšanega evropskega izvoza v Rusijo znaša okoli 200 milijard evrov.

"Prava pot je, ponavljam, enotnost. Odločitev, ali uvesti sankcije ali ne in kakšne, mora biti skupna, prav tako njihovo izvajanje. Vsekakor so med državami članicami glede sankcij različni interesi in pogledi. Rusija je demografsko in ekonomsko šibkejša od EU, vseeno pa ji uspeva ustvarjati vrzel v EU, denimo pri vprašanju oskrbe s plinom. Če nismo notranje usklajeni, Evropejci odpiramo vrata drugim, da določajo naše interese. Enotni pa bomo sami krojili svojo usodo."