(INTERVJU) Miroslav Petrovec: Septembrski val je prišel kot cunami

Tačas se evropski virologi in epidemiologi najverjetneje pogosto ozirate proti Avstraliji, proti južni polobli, kjer je sezona gripe. Je tamkajšnje dogajanje dober kazalnik, kaj pozimi čaka nas?

"Je in sem kar optimist. Vsekakor pa bi svetoval široko cepljenje proti gripi. Preprosto si ne moremo dovoliti, da bi ob covidu imeli še epidemijo gripe."

Letos gripa na južni polobli ubira res nenavadna pota, skorajda je ni.

"V Avstraliji je letos po objavljenih podatkih tako malo obolelih za gripo kot zelo verjetno še nikoli v zgodovini. Kot da je gripa izginila. Zelo verjetno lahko to srečno okoliščino pripišemo ukrepom, ki so identični kot tukaj. Razkužila, maske, higiena kašlja, umivanje rok, distanca. Zaščita namreč deluje tudi proti vsem drugim virusom.

Enigmo pa mi predstavlja, kaj se bo dogajalo v otroški populaciji, prav v tej je namreč gripa vedno precej razširjena. Saj se spomnimo tudi pri nas, da so bili tik pred soočenjem s koronavirusom šolski razredi napol prazni zaradi gripe. Mnoge države so že kdaj ugotovile, da če dobro precepijo populacijo otrok proti gripi, zelo učinkovito zmanjšajo širjenje gripe tudi na odrasle. V Sloveniji, se bojim, je to misija nemogoče, naš odnos do cepljenja proti gripi je brezbrižen, če že ne odklonilen. Navsezadnje imamo strokovnjaki velike težave celo pri prepričevanju kolegov v zdravstvu, da bi se cepili. Res je, cepivo proti gripi ni stoodstotno učinkovito, a zame najbolj štejejo besede izpred dveh let prof. Matjaža Jereba iz Infekcijske klinike, ko je dejal, da tisto leto na oddelku za intenzivno terapijo ni bilo nobenega bolnika z gripo, ki je bil cepljen proti njej. Bili pa so na intenzivi tisti, ki se niso cepili. To se mi zdi zelo pomembno sporočilo."

Stanje na južni polobli torej obeta, da se v Evropi ne bomo srečali z dvema epidemijama hkrati?

"Upam, da se ne bomo. A se vendarle razlikujemo od Avstralije, ki je v resnici velika, ampak je otok. In zelo hitro jo je mogoče 'potovalno' zapreti. Poglejmo Slovenijo - v epidemiji koronavirusa smo videli, da so omejitve potovanj ukrep, ki se mu na vse kriplje upiramo. Tukaj živi ogromno ljudi, ki zaradi družinskih vezi redno potujejo v Bosno, Srbijo, na jug skratka, kjer so množična vesela druženja stalnica, odgovornost do upoštevanja zaščitnih ukrepov pa zelo ohlapna. Vse, kar se bo z gripo dogajalo tam, se bo slej ko prej odrazilo tudi pri nas. Zato je zelo težko dati oceno, kakšna bo naša zimska situacija.
Včasih slišim od koga, da se ne bo cepil, ker še nikoli ni imel gripe. Zmeraj rečem, naj si ne želi, da bi jo imel, ker ko bo zbolel za gripo, se bo tega zelo dobro spominjal celo življenje. Poznam primere, ko so za gripo umirali zelo mladi ljudje brez kakršnihkoli rizičnih faktorjev, žal tudi nekateri iz moje bližine."

Berem, da Dunaj meščanom ponuja brezplačno cepljenje proti gripi, da bi razbremenili mestno zdravstvo in v bolnišnicah zagotovili več prostora za druge težke bolezni, predvsem za težje bolnike s covidom-19. Cepiti se bo mogoče v vseh rednih ambulantah, v domovih za starejše, v zavodih, kjer so rizične skupine, izmislili so si celo "cepilni tramvaj", ki bo potoval po mestnih ulicah in se bodo lahko ljudje cepili kar na kraju samem. Zakaj ne posežemo po takšnih praksah, denar najbrž ne more biti izgovor?

"Denar gotovo ne bi smel biti težava, saj je boljša precepljenost dokazano tudi stroškovno učinkovita. Da ne govorimo o bremenu bolezni, ki bi se gotovo zmanjšalo. V zadnjih letih nam je z veliko truda uspelo vsaj med zaposlenimi v zdravstvu dvigniti delež precepljenosti s trkanjem na vest, da je etično nedopustno, če na pacienta prenesemo okužbo, ker je lahko zanj smrtno nevarna. Popolnoma podpiram tudi bolj sproščen način, kje in kako cepiti; spomnim se namreč prejšnjih sezon, kompliciranega naročanja, samo določenih ambulant, kjer se je bilo mogoče cepiti, čakalnih vrst ... Marsikaj bi se dalo izboljšati in trdno verjamem, da bi bilo zelo koristno in učinkovito še posebej v tako negotovi sezoni virusnih obolenj, ki je pred nami."

So na tržišču testi, ki odkrivajo hkrati novi koronavirs kot tudi viruse gripe?

"Da, takšni testi so. Na inštitutu imamo tudi test, ki hkrati dokazuje 25 različnih povzročiteljev bolezni in imajo ga tudi nekateri drugi laboratoriji pri nas. Je pa drag in v uporabi le za kritično bolne ljudi, ko je treba v zelo kratkem času postaviti diagnozo, ker bo bolnik morda šel na intenzivno zdravljenje in ne moremo tvegati, da ne bi vedeli, kaj mu je. Obstajajo testi - to že vemo - ki hkrati dokazujejo gripo in covid-19. Predvsem pa bi si želel čim prej videti test, ki bi poleg gripe in covida-19 'pokrival' vsaj še respiratorni sincicijski virus (RSV), ki pri večini dojenčkov povzroča prehlad, je pa zelo nevaren za prezgodaj rojene otroke in otroke s pljučnimi boleznimi in prirojenimi srčnimi napakami.

Pred petimi leti se je na tržišču pojavil test na prisotnost dveh virusov hkrati, gripe in RSV. In takrat so ugotovili, da je za 10 do 20 odstotkov smrti, ki so jih pripisovali gripi, odgovoren prav RSV. Tudi pri starostnikih. In tudi ko smo na IMI začeli uporabljati ta test, smo ugotovili, da je bilo od 10 do 25 odstotkov ljudi, za katere je obstajal sum, da so zboleli za gripo, v resnici pozitivnih na RSV. Ne enega ne drugega ne bi podcenjeval, ker sta virusa izredno nalezljiva. Videli bomo, kako bodo poostreni zaščitni ukrepi v zdravstvu in v splošni populaciji vplivali na to, koliko okužb bo. Ker seveda ukrepi, ki veljajo za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, delujejo na zajezitev vseh virusov."

Evropa se je odločila za strategijo izogibanja virusom. Model, ki temelji na maskah, vzbuja vedno več revolta. Mi pač nimamo kulture nošenja mask, kot jo ima denimo Azija, kjer so maske že zaradi onesnaženega zraka in tudi zaradi izkušenj z izbruhom sarsa leta 2003, nekaj vsakdanjega.

"Odkrito povem, da tudi sam nisem bil velik privrženec obveznega nošenja mask, dokler ni prišlo do znanstvenih objav o tem, kako delujejo kakšni zaščitni ukrepi. Maske me v začetku niso najbolj prepričale, ker se je širilo med ljudmi zmotno mnenje, da te maska zaščiti pred okužbo s koronavirusi in to lahko daje občutek lažne varnosti. Seveda nas delno zaščiti, ampak zaščitnih mask ne nosimo toliko zaradi sebe kot zaradi drugih ljudi. Vse raziskave kažejo, da se zmanjša možnost prenosa virusa od tistih posameznikov, ki so že okuženi, nimajo pa še znakov okužbe. Z masko zaščitimo predvsem druge ljudi, in če drugi ljudje nosijo maske, bodo zaščitili nas. Ker ne širijo kužnih kapljic, ki padajo na najrazličnejše površine in ki jih potem poberemo z rokami, zanesemo v usta, nos, oči in se tako okužimo. Maska ima primarno funkcijo zadrževanja virusov, sploh zato, ker je precej ljudi, ki se okužijo, asimptomatskih ali tako blago bolnih, da sploh ne pomislijo, da so okuženi. Če vsi nosimo masko, svojih virusov ne razširjamo med druge. Seveda je nošenje maske zoprno, tudi meni je, ampak v tem trenutku česa boljšega ne vidim."

So ljudje, ki so okuženi s koronavirusom in ne kažejo simptomov covida-19, neke vrste nočna mora? Nevede širijo virus, ker nimajo znakov bolezni?

"Ti so seveda nočna mora, še hujša nočna mora pa tisti, ki širijo zelo veliko količino virusa. Zakaj, znanost še ne more pojasniti. Še posebno nevaren je okuženi človek, ki ne zboli hudo in sploh ne s tipičnimi znaki za covid-19, je pa zelo aktiven in njegov način življenja ali pa poklic narekujeta, da je v stiku z veliko ljudmi. To je usodna kombinacija. Neznank je še veliko. Vemo denimo, kdo so ogrožene skupine, vemo, da nas ob starih skrbijo tudi debeli ljudje, ljudje, ki imajo srčno-žilne bolezni, imunsko oslabljeni ljudje, a vseh faktorjev, kje bo bolezen potekala hudo ali celo smrtno, pa ne poznamo."

Zdaj imamo spet vdore virusa v domove za starejše. Kar je pričakovano, navsezadnje zaposleni v domovih ne bivajo v karanteni. A v 21. stoletju bi si najbrž vsak dom za starejše zaslužil opremo, znanje in osebje, kot ga ima bolnišnica.

"Sam sem sodeloval pri odvzemu brisov v domu starejših v Hrastniku in šele takrat sem se zavedel, kako hudo je. Znano mi je to okolje; ko sem hodil v srednjo zdravstveno šolo, sem bil na praksi v domu, nekaj mesecev sem imel v domu tudi enega od staršev ... Ampak to, kar sem videl tam, je bilo res pretresljivo. Za cel dom sta bili samo dve medicinski sestri in zdravnik, ki je poleg svoje ambulante družinske medicine pa poleg urgentne medicine skrbel še za bolnike, ki so bili v domu, in skrbel za vse domske oskrbovance. Bil sem šokiran. Več kot sto ljudi in samo dve medicinski sestri."

V okolju, ki je že brez novega koronavirusa zelo ranljivo.

"Spomnimo se burnih razprav tudi v naši strokovni svetovalni skupini vladi ob epidemiji, kaj narediti v domovih. Dati oskrbovance v bolnišnice, v druge ustanove, ki bodo 'čiste' ... Koga seliti? Zdrave? Bolne? Izkazalo se je, da je samo okoli deset odstotkov ljudi v domovih takšnih, ki jih lahko varno preseliš, kajti stari ljudje, ki zamenjajo okolje, bodo imeli druge težave, ki so enako nevarne za njihovo življenje in zdravje kot koronavirus.

Negovalke, bolničarji ustreznega znanja niso imeli. Čigava krivda pravzaprav je to? Težko rečem. Bi sploh smeli pričakovati, da bi bili ti ljudje ustrezno izobraženi? In ja, v domu je ranljivo okolje že zaradi drugih bolnišničnih okužb. Večkratno odpornih bakterij kot so MRSA, ESBL ... Ko pride še koronavirus, so ogroženi tako oskrbovanci kot ljudje, ki tam delajo. Stigmatizirati, kazati s prstom na tiste, ki so okužbo prinesli v dom ... Zdi se mi skrajno neprimerno."

Dr. Fležer, ki vodi covid oddelek na Golniku, pravi, da so domovi kot razvpita križarka Diamond Princess. Ko se pojavi prvi okuženi, zakleneš vrata. Nihče noter, nihče ven.

"Žal so nekateri jemali ukrepe, potrebne, da se okužba ne prenese v dom, zelo skeptično, celo indolentno, ni se jim zdelo, da bi bilo treba tako resno reagirati, kot je v resnici treba. V takšnih zavodih se potrjuje, da se je treba držati pravil izjemno strogo, pravzaprav že vojaško. Moram pohvaliti dve ustanovi, Onkološki inštitut in ljubljanski UKC - ko se je epidemija začela, so vzpostavili zelo strog režim vstopa. A vendarle je tukaj boleča točka, na katero bi rad opozoril: Ali je res edini način zapiranje ustanov in prepovedovanje obiskov? Kajti iz tega sledijo številne tragične zgodbe. Vem, o čem govorim, sam sem izgubil sorodnika na začetku koronakrize in samo zaradi svoje bele halje sem lahko prišel k njemu, ko se je poslavljal od življenja. Ljudje v teh ustanovah vsak dan umirajo in zelo težko je ..."

Ker umirajo sami.

"Iz osebne izkušnje iz doma za starejše vem, kako pomemben je za oskrbovanca, pa tudi za človeka v negovalni bolnišnici, ne samo socialni stik z ljudmi, ki jih ima rad, ki so mu blizu, ampak kako pomembna je tudi pomoč, ki so jo svojci nudili pri hranjenju, negi, skrbi za tega človeka. V teh ustanovah so se izpisovale res mnoge tragične in žalostne zgodbe. Mislim, da bi morali resda z veliko več občutka in truda omogočiti neke varne stike. Trud, ki je za to potreben, je vsekakor precejšen, a bi res želel, da bi vsi imeli dovolj posluha, da kljub izgorelosti zdravstvenega in negovalnega osebja, kljub strahu pred okužbo zdravorazumsko omogočimo neko varno in normalno socialno komunikacijo. Z maskami, razkuževanjem, merjenjem temperature, z vprašalniki o zdravstvenem stanju ... Resno bi se morali potruditi, da najdemo kakšno rešitev. Manjka nam senzibiliziranosti. Med epidemijo sem bil nekajkrat v situaciji, ko so mi bile predočene zgodbe o tem, kako tako fizično kot psihično propadajo stari ljudje v domovih, ki so imeli popolno prepoved obiskov za dolgo časa. In se moramo v imenu humanosti vprašati, ali bomo kar pristali na socialne smrti v domovih ali pa bomo raje sprejeli minimalno tveganje, da se nam zgodi kdaj vdor virusa. Ker takšne osamitve puščajo ne le fizične, ampak tudi socialne posledice, ki so nepopravljive."

Zdaj se spomnim vaše reakcije na tiskovni konferenci Slovenske medicinske akademije na vse glasnejše teorije zarote o obstoju novega koronavirusa. Rekli ste: "Tistega, ki pravi, da virusa ni, vabim, ko bo naslednji val epidemije, da gre z menoj v dom za ostarele pobirat brise in lahko to dela brez maske in bo na svoji koži občutil, kaj ta virus lahko povzroči." Je bil kakšen odziv na vaše "vabilo"?

"Ja. In ne samo eden, ampak seveda spet v smislu, da koronavirus ne obstaja, da je izmišljen, da sem tudi jaz del te igre. Na tako elektronsko pošto niti ne odgovarjam, škoda časa. Seveda je bil moj poziv samo metafora, kajti popolnoma nesprejemljivo in neetično bi bilo, če bi kaj takega uresničil in človeka izpostavil okužbi.

Nisem sociolog, psiholog - ti bi najbrž znali pojasniti, kako in zakaj se v takšnih izrednih razmerah in prekinjenih socialnih interakcijah spremeni obnašanje ljudi. Ker mnogi res razmišljajo popolnoma neracionalno in se prepuščajo teorijam zarote. Ali pa rečejo, 'saj se pri nas ni zgodilo nič hudega - umrlo je nekaj več kot sto ljudi ... kaj je to v primerjavi z gripo'. Res me fascinira, da ne razumejo, da smo jo dobro odnesli zaradi strogih zaščitnih ukrepov. Eni še zmeraj mahajo s švedskim modelom, ki ima desetkrat več umrlih na sto tisoč prebivalcev, kot jih imamo mi. Samo zaradi udobja nam res ni treba plačati te cene. Presenetili so me nekateri ljudje iz moje okolice, ki so mi zatrjevali, da od nečesa človek pač mora umreti. Če je to korona, bo pač korona. Kot zdravnik pravim, da vsak, ki umre ali zaradi gripe ali zaradi korone, je preveč, če imamo na voljo ukrep, s katerim lahko smrt preprečimo."

No, to, da Slovencev po koroni ni manj kot leto prej, drži, ampak evropski presežek smrti pa je izračunan: 200 tisoč.

"Informacije so na voljo, ampak če propagiraš, da je novi koronavirus izmišljotina, informacij, ki se s tem ne skladajo, sploh nočeš. Vsi smo videli, kaj se je dogajalo v Italiji, ki je plačala ekstremni davek v življenjih in to se je dogajalo v naši soseščini, ne na drugem koncu sveta. Tudi v Sloveniji se je zgodila prav neverjetna politizacija bolezni. Češ, v Sloveniji nas vlada zaklepa, nas maskira ... samo zato, da obstane. Kot da ne bi mogli pogledati čez meje, kjer se dogaja enako. A ima slovenska vlada takšno moč, da sili v maske in zaklepa meje tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji ...?

Kot član strokovne svetovalne skupine vladi ob epidemiji sem neštetokrat potiskan v neke politične zgodbe, kot da je članstvo v tej skupini politična opredelitev. Dneve in dneve sem vsak dan po dvanajstih, štirinajstih urah dela na inštitutu odšel na sestanek skupine, kjer smo iskali rešitve, kaj narediti, da bi ustavili epidemijo. Velikokrat do polnoči in čez. Pa brezplačno, da se razumemo."

Trde kože še nekako niste dobili.

"Dobival sem od grozilnih pisem do omalovažujočih pa žaljivih in popolnoma zmedenih pisem. Res se mi je že zdelo, da so nekateri ljudje popolnoma izgubili kompas. Kolegi mi pravijo, da takšnih stvari pač ne smeš jemati osebno, ampak res je težko, ko si 'zmahan' in do konca preutrujen, odmisliti vse to in si reči, da takšne reči ti pač ne bodo vzele volje.

Na inštitut dnevno dobivamo ekstremno veliko zahtev po informacijah javnega značaja, ki smo jih po zakonu dolžni posredovati vsakemu posamezniku, pa četudi gre za popolne neumnosti - res je težko delati, če se ne moreš osredotočiti na tisto, kar je tvoje delo. Nekateri hočejo podatke, koliko brisov je bilo obdelanih kateri dan, iz katerih krajev, kako izvajamo javna naročila za nabavo reagentov, testov, naprav ... in tako naprej. Odgovarjanje vzame celega človeka, ki je krvavo potreben v laboratoriju ali na drugem delovnem mestu. Najbolj pa boli, če ljudje ne zaupajo, da je naša edina želja ustaviti širjenje bolezni, pomagati tistim, ki so okuženi, da čim prej dobijo diagnozo in da so lahko ustrezno zdravljeni."

Junija smo poslušali, da drugi val, če pride, najverjetneje ne bo tako hud, ne zdravstveno ne gospodarsko, ker bomo nanj bolje pripravljeni. Vidite boljšo pripravljenost?

"Nekoliko boljša pripravljenost je, vsekakor smo naredili določene prilagoditve, vemo, kateri ukrepi delujejo, kaj je še treba narediti. V prvem valu je bilo veliko več nejasnega."

Ste virologi upali, da utegne virus mutirati in da bo oslabel? Saj veste - tudi nekateri svetovni strokovnjaki so govorili, da bo novi koronavirus še pred odkritjem cepiva iz faze agresivnega tigra prešel v fazo divje mačke in slednjič udomačenega muca.

"Tudi scenariji o oslabitvi virusa so bili predvideni. A iz analiz, ki so bile pred kratkim narejene v svetu, se vidi, da je bil virus stabilen skozi celo epidemijo. Je sicer nekaj inačic, ki so posledice mutacij, a prav nič ne kaže na to, da bi kaj oslabel. Po mojem znanju in mnenju je za kaj takšnega preteklo premalo časa, in sam nisem verjel, da bi se lahko to zgodilo. Hkrati pa moram priznati, da tudi nisem verjel, da se utegnejo stvari tako zaplesti, kot so se sedaj. Predvsem me preseneča udarni val okužb, ki ga zdajle doživljamo. Verjetno je k temu prispeval 'počitniški' vnos virusa in neupoštevanje navodil, ki so v veljavi. Predvsem pa druženja, v katerih ljudje očitno ne vidijo nikakršnega problema. Presenečenje je bilo popolno - že kakšnih enajst let delam na diagnostiki respiratornih virusov. Julij, avgust in september so bili meseci, v katerih smo se običajno pripravljali na glavno zimsko sezono, v kateri smo denimo lani testirali od 6000 do 7000 tisoč vzorcev. To je toliko, kot jih zdaj naredimo v dveh ali treh dneh. Septembrski val je prišel kot cunami. Ni bil popolnoma nepričakovan, preseneča pa me hitrost, s katero se je zvalil na nas. Po mojem mnenju se nam v naslednjem mesecu obetajo še slabše razmere in upam, da jih bomo vzdržali tudi na inštitutu."

Cunami seveda pomeni, da so laboratoriji na vašem inštitutu zasuti z brisi, ki jih je treba procesirati.

"Kdor ni vpet v naše delo, si težko predstavlja, kakšne organizacijske, logistične in druge spremembe je bilo treba narediti od začetka epidemije. Imamo dokaj mlad kolektiv in v laboratorijskem delu prevladujejo ženske, kar pomeni, da imamo veliko mladih staršev, ki so zakonsko zaščiteni pred nočnim delom, delom ob vikendih in praznikih. Na drugi strani pa imamo med visoko izobraženim kadrom veliko ljudi, ki so presegli 55 let in so tudi zaščiteni. Če bi vsi uveljavili te svoje pravice, bi inštitut bil ustavljen. Moram reči, da sem izredno ponosen na ves kolektiv in hvaležen zanj, ker so ljudje v najhujših trenutkih naredili črto čez zakonsko zaščito in se sami ponudili za delo preko delovnega časa. Naši delavniki že mesece trajajo tudi po 12, 14, celo 16 ur in res me skrbi, koliko časa smo še sposobni vzdržati brez posledic za zdravje, če se ne bo nekaj drastično spremenilo."

Kaj se lahko spremeni?

"Mogoče v preprečevanju širjenja bolezni ali pa v sami diagnostični tehnologiji, ki bi nam olajšala, pohitrila delo. Ker številke in masa vzorcev, ki smo jim danes priča, so res skorajda že neobvladljive. Če smo imeli prej največ 1500 vzorcev na dan, jih imamo danes 3500 in smo na robu zmogljivosti. Zavedamo se, da je v tej masi brisov pravzaprav veliko pacientov, ki so morda hudo bolni - dobro, za te imamo poseben postopek, kjer takoj pridemo do diagnostike -, ampak tudi med tistimi vzorci, ki so v drugem planu, ki prihajajo iz nekih drugih vstopnih točk, je lahko marsikaj zelo zelo problematičnega.

Soočeni smo bili skorajda z ultimatom o 24-urnem delu, ki je naše ljudi skoraj spravil na kolena in v bolnišnice. Epidemija je odkrila, kako podhranjene so nekatere stvari. Že prej smo opozarjali, da nujno potrebujemo digitalizacijo procesov. Da bi se naročila preoblikovala v elektronska naročila in da ne bi hodili naokrog s papirnatimi napotnicami, izvidi in da bi brisi prihajali sem s črtno kodo. Ročno delo pomeni noro veliko obremenitev za našo sprejemno in vpisno službo, vse je namreč treba ročno popisati. Prej smo dobivali v rekordnih dnevih okoli 1200 vzorcev, zdaj samo brisov za covid dobivamo več kot 2000, ob vsej preostali rutini testiranj. Tu je država kompletno zamočila in že vse od začetka epidemije opozarjam, da je nujno potrebna digitalizacija kompletnega poslovanja, ker je to tista šibka točka, ob kateri tudi kadrovske okrepitve in nove aparature ne bodo pomagale, če je ne odpravimo. Osnovi cilj digitalizacije je, da bi bolnik lahko sam prišel do rezultata testa takoj, ko bi bil na voljo. Že kar nekaj časa se vrtimo okoli digitalizacije, napredujemo pa z zelo počasnimi koraki k takemu poslovanju."

Že nekaj časa se postavlja tudi vprašanje, ali bo na voljo dovolj reagentov za teste na novi koronavirus.

"Še ena nočna mora. Ki jo na inštitutu rešujemo tako, da jih kupujemo pri več proizvajalcih. Celo tako daleč gre, da iščemo proizvajalce na različnih kontinentih. Zelo dobro se je izkazal proizvajalec reagentov iz Južne Koreje, ki nikoli v vsem tem koronačasu ni prekinil dobav, so jih pa zelo omejili proizvajalci iz ZDA, tudi iz EU.

Proizvajalci preprosto ne morejo proizvesti dovolj reagentov - tega nikoli nismo videli, da bi nekdo rad prodal, ampak ne more, ker nima. Velja tako za aparature kot za reagente. Vsi, ki pri tem delamo, si skušamo pomagati skorajda kot v vojnih razmerah. Če ni reagenta enega proizvajalca, si moramo hočeš nočeš pomagati z drugim, kar pa seveda pomeni drugačen proces dela in novo usposabljanje kadra."

Kar nekaj opozoril je že, da spet prihaja do nacionalnih zapiranj. Da države razumejo svoje obveznosti izključno do lastnih prebivalcev.

"S tem smo se srečali že na začetku epidemije. Saj se spomnimo letal z maskami, ki niso smela poleteti iz Belgije. Zato se mi tudi ne zdijo neumne ideje, da bi lahko vsaj maske proizvajali sami. Ko so države sprejemale ukrepe o prepovedi izvoza artiklov, nujno potrebnih v času epidemije, je bila edina država, ki je bila sposobna kaj priskrbeti, Kitajska.

Banalen primer so denimo palčke, ki jih potrebujemo za odvzem brisa pri bolniku. Vsa leta smo imeli pogodbo z italijanskim proizvajalcem, a že ko se je začel prvi val, nam je proizvajalec dobavo ukinil in tako je še zdaj. Imamo kitajske palčke, kitajske maske ... - in smo veseli, da jih vsaj imamo. A nenehno načrtovati vso to logistiko, da ne ostaneš brez potrebnega materiala, ni najbolj preprosto. Še posebno, ko veš, da ga v svetu ni dovolj na voljo in si zaradi svoje majhnosti za dobavitelja nepomemben igralec na trgu."

Za bolj optimističen konec - kaj mislite o ruskem cepivu Sputnik V, ki naj bi bilo v oktobru na voljo za množično uporabo?

"Menim, da je premalo znanega o tem, da bi si upal karkoli soditi. Učinkovitost cepiva se meri s tem, koliko ljudi, ki so bili cepljeni, ne zboli, ali pa zboli blažje, kot če ne bi bili cepljeni. To je edino merilo uspešnosti cepiva in tako še nekaj časa ne bomo vedeli, kako učinkovito je. Pravi test uspešnosti cepiva je, ko se uvede v populacijo."

V živo gledamo geopolitično tekmo za prvenstvo v cepivu med Rusijo in ZDA. Že to, da so Rusi cepivo poimenovali po prvem Zemljinem umetnem satelitu Sputnik, s katerim so prehiteli Američane, in da je Putin v najavi cepiva uporabil stavek "Zelo pomemben korak za našo državo in za ves svet", ki spominja na Armstrongov stavek ob pristanku na Luni, napoveduje vročo tekmo. Ko sumiš, da je znanost podlegla politiki, te je kar malo strah.

"Mislim, da je strah kar racionalen. V državah, ki nimajo najbolj demokratičnih režimov, bo zelo verjetno precepljenost ljudi velika. Tehnologije, na katerih bazirajo nova cepiva - pri ruskem gre za virusno vektorsko cepivo - so do neke mere preizkušene, a še vedno z veliko neznankami. Videli bomo, kaj se bo dogajalo."