(INTERVJU) Mlada kmetica iz Koroške: Dedi je izgubil vero v kmetijo. Midva z bratom pa sva noro navdušena

Mesec in pol ste predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Okoli 40 društev in 3000 članov ima. Za 26-letnico kar pogumna odločitev.
"Ja in ne. Štiri leta sem bila regijska predstavnica ZSPM za Koroško, spoznavala njen pomen in namen, poslanstvo, vizijo, soustvarjala sem njene temelje. Vidim priložnosti, vidim, kako bi se morale stvari spreminjati. Meni je zveza dala ogromno. Znanj, izkušenj, zavedanja odgovornosti. Dokler nimam ustvarjene družine, si lahko še privoščim, da sem veliko na terenu. Zveza pač zahteva celega človeka, ni nekaj, kar delaš mimogrede. Vsak dan se nekaj dogaja. Je izziv, ampak prijeten izziv."
Berem, da ste v ZSPM koronačas izkoristili za reorganizacijo.
"Skupščina bi morala biti marca, in ker je ni bilo mogoče izpeljati, smo izkoristili ta čas, da smo se reorganizirali, drži. Imamo tri prednostna področja dela. Prvo je področje za mlade kmete in kmetijsko politiko, drugo je področje za mladinsko delo in neformalno izobraževanje, tretje je mednarodno sodelovanje. A ravno včeraj smo v novi ekipi ugotavljali, da potrebujemo tudi področje za mlade s podeželja in za mladinske politike. Ker ne združujemo samo mladih kmetov, ampak vse mlade, ki čutijo povezanost s podeželjem. To mogoče premalo poudarjamo. Danes je med podeželjem in mestom vedno večji razkorak, mi pa bi bili radi povezovalni člen med njima."
Končali ste študij na ljubljanski Biotehniški fakulteti, zdaj študirate ekonomiko naravnih virov na Dunaju. S kakšnim znanjem se oborožujete?
"Profesor Emil Erjavec, moj mentor pri diplomi, je bil profesor na tej dunajski univerzi, predstavil mi je, kako poteka študij, in zagrabila sem. Študij agronomije te oboroži z znanjem, kako pridelovati, ne pa tudi, kako prodati, kako iskati informacije o razpisih, denimo, kako skrbno gospodariti. Na dunajski univerzi sem izbrala študij kmetijske politike in ekonomiko, obiskujem pa tudi predmete, vezane na socialno politiko v kmetijstvu in marketing. Tako lahko celostno zajameš, kaj potrebuješ kot mlad kmet."
Ker je danes poznavanje načel ekonomike, prava, podjetništva, trajnostnega gospodarjenja ... pogoj, če hočeš uspešno voditi kmetijo?
"Točno to. Pa ne gre le za kmetijstvo, gre za široko znanje, ki ga potrebuješ, česarkoli se že lotiš. Profesor Erjavec pelje zdaj podoben program tudi v Sloveniji. Dobiš širino, vidiš, kaj vse dejansko je kmetijstvo, katera znanja moraš imeti, če hočeš prevzeti kmetijo."
V svojem blogu ste kritični do izobraževanja na srednjih kmetijskih šolah.
"Kmetijstvo je panoga, ki se neverjetno hitro razvija. Danes se v kmetijstvu uporabljajo računalniki, droni, roboti ... Ko smo lani v okviru projekta opolnoMOČEN KMET obiskali vseh osem srednjih kmetijskih šol v Sloveniji, so nam dijaki pripovedovali, da nekateri profesorji še zmeraj polagajo v grafoskope 15 let stare prosojnice, dijaki pa ničesar ali zelo malo izvedo o najnovejšem dogajanju v kmetijstvu, kaj šele, da bi jih učili podjetniških veščin. Seveda ne gre vseh profesorjev metati v isti koš, so tudi svetle izjeme. Dijaki potrebujejo kaj več kot ure dolgo pometanje šolskih dvorišč, košnje z nitkarico ali obrezovanja hrušk v šolskem sadovnjaku. Potrebujejo sodobna znanja, koristno prakso, podjetniške veščine ... Kajti za mnoge kmete je to edina formalna izobrazba. Na šoli pa jim ponujajo enak nivo znanja, kot so ga ponujali že njihovim staršem, ko so obiskovali te iste šole. To se mi zdi zelo skrb vzbujajoče."