(INTERVJU) Pulmolog Matjaž Fležar: Raje sem zdravnik na covid oddelku kot trgovka brez zaščite

Glorija Lorenci Glorija Lorenci
18.07.2020 06:30

Naš sogovornik prof. dr. Matjaž Fležar, internist in pulmolog, je na kliniki Golnik, univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, vodil oddelek za covid-19. Na oddelku se je zdravilo 60 bolnikov, enajst jih je umrlo. O izkušnjah, previdnostnih ukrepih, strahu, novih dognanjih, domovih za starejše in resničnih številkah umrlih za covidom-19.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Vi s kratkega dopusta, virus pa očitno s še krajšega. Število pacientov na ljubljanski infekcijski kliniki počasi narašča. Ste v pripravljenosti, da spet vzpostavite oddelek za bolnike s covidom-19, ki ste ga vodili na Golniku v času epidemije?
"Vodstvo klinike se bo odločalo glede na situacijo, kakršna bo iz tedna v teden. Način dela, ki smo ga imeli na oddelku, se je pokazal za dobrega, torej ne bomo veliko spreminjali. Sicer je zdaj naša klinika polno zasedena, tako da bomo potrebovali nekaj dni za priprave. Tudi ob začetku epidemije je zagon oddelka tekel v dogovoru z infekcijsko kliniko. Ko je bilo tam zasedenih vedno več postelj, so nas prosili, ali lahko preusmerijo bolnike k nam, in v nekaj dneh smo bili pripravljeni na sprejem bolnikov s covidom."
Ne vem, ali ste že potegnili črto pod vodenjem oddelka v času epidemije. Je bil scenarij bolj črn, kot se je izkazalo na koncu?
"Bil je. Petina ljudi na naši kliniki je delala s covid bolniki, okoli sto ljudi torej. Ob medicinskem osebju še zaposleni v laboratoriju, ki so delali s kužnim materialom, vzdrževalci, strežno osebje, čistilke ... Imeli smo srečo, da smo lahko oddelek preselili v posebno, od glavne klinike odmaknjeno stavbo, kjer smo imeli dotlej negovalni oddelek in smo bili tudi fizično povsem ločeni. Ker če bi okužba prišla v osrednje poslopje, bi lahko bilo stanje drugačno. V neposreden stik z bolniki je prihajalo dvanajst zdravnikov, delali smo turnusno dan in noč. Pričakovali smo, da bo huje. Oddelek ni bil nikoli poln do zadnje postelje. V Italiji denimo je bil velik problem v tem, da je covid dobesedno preplavil ves zdravstveni sistem, ljudje pa so umirali zaradi infarktov in razlitih slepičev, ker v bolnišnicah ni bilo postelj zanje. Dogajala se je katastrofa. V Sloveniji smo z vladnimi ukrepi uspeli stvar tako zajeziti, da zdravstveni sistem ni pokleknil, in to je bilo izredno pomembno. Sam temu pravim dozirano prekuževanje populacije. Ker po tem, kako se virus obnaša, lahko predvidevamo, da najverjetneje ne bo izginil. Krožil bo in v desetih letih bova najverjetneje tudi midva prebolela okužbo - ali pa je ne bova, če bo cepljenje uspešno. Toda populacija bo zbolevala na način, ki ga bo zdravstveni sistem zmogel obvladovati - z oddelki za covid, potrebno opremo, usposobljenim osebjem ... Če seveda ne bo prej cepiva. Zelo upam, da bo na voljo v začetku naslednjega leta, ker če bo kdaj covid spet polno na pohodu, se bo to zgodilo na prehodu iz zime v pomlad. Ko bo krožilo še veliko drugih, prehladnih virusov."

Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.