(INTERVJU) Sibil Svilan, SID banka: V manj razvitih regijah EU, kamor žal spada severovzhodna Slovenija, bo treba prekvalificirati 100 milijonov zaposlenih

Kakšno je financiranje slovenskih podjetij v času covida-19? Za katere finančne pomoči največkrat zaprosijo in kje imajo največ težav?

"Z največjo pandemijo in z njo povezanim družbenim eksperimentom obnašanja po drugi svetovni vojni smo v SID banki takoj pričeli delovati interventno in proticiklično za slovensko gospodarstvo. Že marca lani smo prilagodili obstoječe programe financiranja in zavarovanja, v sodelovanju z ministrstvi pa pripravili nove, zlasti za najbolj prizadete panoge. Še preden je EU podala ukrepe, smo ponudili likvidnostna sredstva ter druge oblike financiranja in zavarovanja slovenskim podjetjem. Ko pa je prišel še začasni okvir državnih pomoči znotraj EU, smo našemu gospodarstvu omogočili podobno, kar so ponudile razvojne banke v drugih državah. V obeh valovih epidemije smo opravili preko 3500 stikov s strankami, sledilo je 1100 konkretnih vlog in povpraševanj podjetij, ki so bila večinoma financirana ali zavarovana. Tako smo s podjetji in tudi z bankami sklenili prek 500 milijonov evrov kreditov za financiranje podjetij in 1,8 milijarde evrov zavarovanj, ki so bila namenjena zavarovanju terjatev v tujini, saj smo s financiranji in zavarovanji prisotni v skoraj sto državah po svetu. Omogočamo dolgoročne likvidnostne kredite, v primeru krize tudi kratkoročne, od 100 tisoč evrov do 20 milijonov.

Hkrati smo za ministrstvo za finance izvedli poroštveno shemo za odloge plačil – do konca minulega leta jih je bilo 10 tisoč za občane in podjetja v skupnem znesku 172 milijonov evrov, in likvidnostno shemo z jamstvom države, kjer pa je z 72 krediti in 62 milijoni evrov bilo povpraševanje relativno majhno, ker se je situacija v Sloveniji, tudi zaradi ukrepov vlade, izboljšala. Izvajali smo še spodbujevalne oblike financiranja preko poslovnih bank in z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Slovenska podjetja imajo še vedno največ težav pri ohranjanju tekoče likvidnosti in obratnih sredstev in večina kreditov, ki smo jih odobrili, je šla za te namene. Dali smo tudi razvojne kredite, saj se marsikatere družbe tudi v krizi zavedajo pomena investicij."

Ste z doseženim zadovoljni?

"Delujemo na področjih, ki najbolj prispevajo h gospodarski rasti in razvoju, predvsem pa tam, kjer druge finančne institucije ne. In to se je zgodilo v krizi. V normalnih gospodarskih razmerah je bil učinek delovanja SID banke približno okoli enega odstotka BDP letno. Za lani bo zaradi krize blizu dveh odstotkov BDP, saj nam je bilanca zrasla za petino, financiranje za tretjino, zavarovanje za 41 odstotkov. To daje pozitiven učinek na blaženje krize, na gospodarsko rast, izvoz in zaposlenost, saj se letno obdrži ali ustvari od 5 tisoč do 20 tisoč zaposlitev. Naše lansko in letošnje neposredno financiranje gospodarstva bo v naslednjih petih letih prineslo med 500 in 600 milijoni evrov dodane vrednosti in ohranilo do 50 tisoč delovnih mest. A to delovanje je treba videti v povezavi z bančnim sistemom kot celoto. Ta je v krizi specifičen, saj ne deluje vse, kakor bi sicer. Nekatere banke so v začetku krize precej zmanjšale financiranje podjetij, tudi prepovedale financiranje nekaterih panog, zato naših sredstev niso uporabljale v želenem obsegu. Pri tem je pomembno, da posojamo odgovorno, kajti neodgovorno posojanje je že v prejšnji krizi pokazalo, kam lahko pridemo.

Lani smo odobrili financiranje večini podjetij, ki so se prijavila na razpise in izpolnjevala pogoje. To velja tudi za zavarovanja. Že pet let omogočamo elektronsko oddajo vlog in uvajamo nove oblike portalov za neposredno financiranje podjetij, da bodo lažje dostopala do naših novih sredstev in storitev. Podobno velja za banke. Financirali smo veliko podjetij, ki jih prej verjetno ne bi, torej smo se bolj izpostavili, močno je porasel portfelj zavarovanj. Ta tveganja bomo skušali obvladati in podjetja v posameznih primerih restrukturirati, kot smo že v prejšnji krizi, hkrati pa zagotoviti nova sredstva, če bo treba, tudi evropska."

Po čem najbolj povprašujejo podjetja iz severovzhodne Slovenije?

"Pri posrednem financiranju preko komercialnih bank smo lani v severovzhodni Sloveniji (Podravje, Pomurje, Koroška, Savinjska) financirali 48 podjetij, ki so dobila 20 milijonov evrov kreditov. Sami pa smo 67 podjetjem dali čez 65 milijonov evrov kreditov, pretežno za obratna sredstva. V tej regiji smo neposredno financirali vrsto občinskih projektov - športne dvorane, osnovne šole, tudi obnovo tribun na nogometnem stadionu Ljudski vrt v Mariboru, pa obnove vodovodov – iz tega sklopa je še za približno 15 milijonov evrov financiranja. Če k temu dodate 33 milijonov evrov za 396 podjetij iz Sklada skladov, kjer se iz evropskih sredstev odobravajo krediti nižjih vrednosti, je 510 podjetij in organizacij v severovzhodni regiji lani prejelo 130 milijonov evrov. Računamo, da bo letos sodelovanje s podjetji iz te regije še bolj obsežno.

Študija PwC izpred enega leta kaže, da je v kontekstu koronavirusa, zlasti v manj razvitih regijah EU, kamor žal spada severovzhodna Slovenija, v naslednjih petih letih treba dodatno izobraziti ali prekvalificirati okrog 100 milijonov zaposlenih. V ta namen je treba investirati kakšnih 10 tisoč evrov na posameznika, torej bo šlo tu za milijarde evrov. Na drugi strani je veliko sredstev iz EU, tako v Skladu za okrevanje in odpornost kakor v novi finančni perspektivi. Skupaj je to za Slovenijo skoraj deset milijard evrov v sedmih letih. Ta denar mora iti za produktivne naložbe, kar bo dalo dodano vrednost. Želeli bi si, da bi bil večji del evropskih sredstev povraten in bi se učinki multiplicirali ter bi pri tem sodelovala SID banka."

Kako je lani poslovala SID banka?

"Kreditni portfelj se je povečal na 1,8 milijarde evrov, krediti podjetjem so prvič presegli eno milijardo evrov in se povečali za tretjino. Bilančna vsota se je lani povečala za 21 odstotkov, na skoraj tri milijarde evrov. Na področju zavarovanja je prišlo do dveh ključnih sprememb – v skladu s krizno situacijo je Evropska komisija prepoznala tudi nemarketabilne terjatve (terjatve, ki jih ni mogoče zavarovati na trgu) krajše ročnosti iz držav EU ali OECD, in smo lahko v tem delu vse (po)zavarovali. S tem se je obseg terjatev bistveno povečal in ​nemarketabilnega zavarovanja je bilo za 1,8 milijarde evrov ali 41 odstotkov več kot leto prej. Z gospodarskim ministrstvom smo za mala in srednje velika podjetja ustanovili sklad covida-19 v višini 65 milijonov evrov in preoblikovali posojilni sklad za turizem. Z upravljanjem Sklada skladov, torej z evropskimi kohezijskimi sredstvi, smo financirali slovenska podjetja preko slovenskih bank in Slovenskega podjetniškega sklada, ki je tu imel pomembno vlogo. Dodatno smo za državo izvajali jamstvene sheme, preteklo leto pa zaključili z dobičkom."

Prihodnje leto vam poteče tretji petletni mandat predsednika uprave SID banke. Boste pri skoraj 63 letih kandidirali za nov petletni mandat?

"Težko ocenim sebe in svojo organizacijo, to lahko naredijo naši nadzorniki. Od podjetnikov in finančnih institucij, tudi od znanstvenikov in njihovih združenj, kot so gospodarska ali obrtna, smo dobili predvsem pohvale, tudi v državnem zboru in v državnem svetu, ki jima vsako leto poročamo. Da smo uspešni in imamo dobre rezultate, so največ prispevali sodelavci. So tudi kritike, zlasti posameznikov, ki pri nas zaradi omejitev ne morejo dobiti financiranja ali ne razumejo našega namena in delovanja ter so nezadovoljni z našim odgovorom. A te kritike so lahko namig, kaj še lahko popravimo. Znova bom kandidiral za vodenje SID banke, enako kolega v upravi Goran Katušin."

Zgodbo z Mercatorjem ste kot njegovi upniki končali?

"Nismo, ker je ne moremo končati mi, to je odvisno od lastnikov, ki so se odločili za poteze, na katere nimamo vpliva, in imajo pravico, da sami odločajo v tem delu. Mercator bodo prenesli na novo družbo Fortenova in sami prevzeli vse finančne zadeve in, kot kaže, nas nič vprašali. SID banka je tam v vlogi posojilodajalca in zavarovatelja investicij Mercatorja v jugovzhodni Evropi, saj smo te Mercatorjeve investicije financirali in zavarovali v preteklosti poslovnim bankam iz Slovenije. Težko rečem, ali bomo iz te zgodbe izšli z dobrim občutkom, saj čakamo uradna sporočila za konzorcij bank upnic Mercatorja."

Kako trden je slovenski bančni sistem?

"S poslovnimi bankami dobro sodelujemo. Da je vsako leto manj bank v Sloveniji, ni najboljše, saj lažje delamo, ko jih je več, ker so pomembna mreža, preko katere se podjetjem plasira del naših instrumentov. Eno poglavitnih tveganj slovenskih bank je prihodkovno, ker če nimaš dovolj prihodkov, nimaš dovolj denarja za investiranje v novo tehnologijo in za pokrivanje slabih terjatev, ki nastajajo v krizah. V takih primerih potrebuješ dodatno vplačilo lastnika, kar pa v Sloveniji ni enostavno, saj kapitalski trg ni razvit. Prav tako niso razviti druge lastniške oblike in odnosi, zato zasebnih ali podjetniških lastnikov bank skoraj ni ali so v manjšem obsegu le v manjših bankah. Nastajajo velike razlike med domačimi in tujimi bankami. Tuje banke imajo prednost, da imajo njihove matere tako kapital kot produkte in lahko te tam pridobijo, domače morajo vse to pridobiti in razviti. Dodaten problem je presežna likvidnost, zato danes skušajo banke depozite podjetij in prebivalstva, ki stalno rastejo, preusmeriti v življenjska zavarovanja in investicijske sklade, saj same za presežno likvidnost plačujejo ECB-ju. Zato uvajajo ležarine, te pa še poslabšujejo zaupanje v banke. Vseeno je slovenski bančni sistem stabilen in dokaj robusten, kar pa še ne pomeni, da se to ne more hitro spremeniti.

V tej krizi sta se fiskalna in monetarna politika odzvali izredno hitro in globoko ter financirali vse, kar je bilo mogoče, in dali v obtok toliko denarja kot še nikoli. V Evropi se je bilanca centralne banke povečala na 70 odstotkov BDP evropskih držav. Tako v EU kot ZDA je želja, da gre ta denar v potrošnjo in gospodarstvo, a se v Sloveniji steka v bančne depozite, v ZDA pa na borzo in druge špekulativne naložbe, kar ne prispeva h gospodarski rasti. Gospodarstvo bo moralo te zadeve pognati z investicijami in novimi produktivnimi vsebinami, a se to še ne dogaja, dogajajo pa se premiki pri obrestih in inflaciji. V zadnjih dveh mesecih se je cena desetletnih ameriških obveznic bistveno zvišala in to bi lahko vodilo do vnovičnega nedelovanja najpomembnejšega svetovnega trga obveznic, kot je bilo marca lani, in do ponovne finančne krize. To bi bilo za vse banke, tudi slovenske, zelo nevarno, saj imamo večino presežne likvidnosti v obveznicah, ker ne špekuliramo. Banke želimo, da bi se obrestne mere normalizirale, a njihova prehitra rast lahko povzroči bankam težave in padec obvezniškega trga, zlasti če se spet pojavijo tendence inflacije. Za dvig obresti so velika ovira državni dolgovi, ki so se zaradi intervencij držav v krizi povečali na enormne vsote. Trenutni dolg vseh držav 3,6-kratno presega svetovni BDP, in če bi se obrestne mere hitro dvignile, bi bil dolg nekaterih držav znova nevzdržen. Tudi od teh mednarodnih finančnih razmerij smo zelo odvisne slovenske banke oziroma stabilnost slovenskega bančnega sistema."

Kakšna je trgovinska vloga EU, tudi Slovenije, z Rusijo, ZDA in Kitajsko?

"Pandemija koronavirusa je dodatno prispevala h geopolitičnim napetostim in poslabšala pogoje v mednarodni trgovini. Hkrati je uvedla covid diplomacijo. Prosta trgovina in globalizacija sta bili blagodejni za večino ljudi in za velesile, tudi EU. Vendar so se globalna razmerja spremenila že pred krizo in je mednarodna trgovina, zlasti pa globalizacija, začela usihati. S covid krizo še bolj v prid Kitajske, ki zelo dobro posluje in je pandemijo dobro prestala. Zahod je podcenil Kitajsko in naivno pričakoval, da bo sprejela kulturo in družbeni sistem Zahoda. Danes imamo obrise treh specifičnih družbenoekonomskih sistemov oziroma kultur. Ne eni strani kitajski komunistični digitalni kapitalizem, tržni digitalni kapitalizem v ZDA, v Evropi pa okoljski digitalni kapitalizem. Vsak skuša povedati, da je najboljši, in prevladati ter določati odnose v drugih delih sveta, pri čemer Evropi to najmanj uspeva. Podobno Rusiji.

Za zdravstvo je z vidika tehnologije medicine in farmacije bistveno, kdo bo v prihodnje obvladoval viruse, ki se bodo še pojavljali, in tu so Kitajci v prednosti. Podobno je na področju tehnologije digitalizacije in vesolja. Tudi Slovenci smo letos ob pomoči mariborske in ljubljanske univerze prišli do prvih dveh mikro- oziroma nanosatelitov, kar je delno financirala SID banka. EU nima izrazite zunanjepolitične, zlasti pa ne enotne tehnološke oziroma industrijske strategije oziroma digitalnega ali zdravstvenega programa. Če smo iskreni, je Evropa na področju tehnologij digitalizacije in zdravstva delno odpovedala. Francoski Sanofi, ki bi moral odkriti in narediti cepivo proti covidu-19, tudi Nemci so stavili nanj, ni uspel. Na koncu smo se morali nasloniti na ameriška in britanska cepiva, ker kitajskih nočemo. Za malo Slovenijo je smiselno graditi trgovinske odnose in partnerstva z vsemi velesilami, saj ni dobro biti odvisen le od enega, kar se je pokazalo pri zaščitni opremi in cepivih."

Ko ste primerjali Slovenijo in Avstrijo, ste dejali, da je za državo zelo pomembno, da ima na svojem ozemlju sedeže multinacionalk, a Slovenija jih v zadnjem obdobju s prodajami podjetij izgublja.

"Zgodovinske izkušnje uspešnih majhnih držav v Evropi, kot so Avstrija, Danska, Švica in Norveška, tudi Singapur v Aziji, kažejo, da je razvoj majhne države lahko uspešen s kombinacijo treh ključnih elementov, ki so medsebojno povezani. Najprej je treba imeti lasten kapital, ki ima v lastništvu za vas pomembne sektorje. Tu ne gre za državni kapital, ampak za kapital, ki je nacionalen v smislu nacionalnih šampionov. Te države so dokazale, da lahko uspešno rešujejo lastniške odnose in uspešno poslujejo. Pomembno je tudi, da imate inovacijsko spodbujevalno platformo za nastanek novih podjetij. Hkrati je pomembno, kako imate urejene državne upravne vsebine, kar vključuje učinkovito državno upravo in davke za investicije, ali pa, da ni prevelike obremenitve plač, kot je pri nas, kar multinacionalke odvrača od Slovenije. To je drugi element, s katerim te države privabijo investicije in ohranjajo tempo svojih podjetij, ki se razvijajo, in ob tem dosegajo, da imajo vsaj deset družb s po eno milijardo evrov ali več letnih prihodkov, s čimer lahko ustrezno konkurirajo v svetu in tudi doma razvijajo določene industrije in storitve. Tretjič pa imajo jasno razvojno usmeritev, v katero smer gre država. Pomembno je imeti izobražene in usposobljene ljudi, da ne bežijo v tujino, in vsebino, s katero lahko doma dobro delujejo, saj poznajo razvojni model države. S tem in drugimi elementi lahko v 10 do 15 letih pripelješ državo v vsebinsko okolje, ki je konkurenčno, ima visoko dodano vrednost in lahko tekmuje v mednarodni verigi vrednosti za najboljše položaje."