Franja Žišt
Poletna turistična sezona je na vrhuncu. Že lahko sklepamo, ali bo še boljša kot lanska?
"Neki pokazatelj poletne sezone so velikonočne počitnice ter to, koliko je bilo prenočitev in prihodov turistov do 1. julija. Eden od pokazateljev je tudi, kaj se dogaja na Hrvaškem in koliko težav imajo druge destinacije - Turčija, Grčija, države v severni Afriki. Če jih nimajo, ni nujno, da bodo pri nas rekordni rezultati. Rasti v zadnjih petih letih so bile pri nas izjemne, dvostopenjske, kar je precej nad svetovnim in evropskim povprečjem. Četudi se ta rast stabilizira in bi bila denimo samo petodstotna, bo to še vedno vrhunski dosežek. Sicer pa fizični kazalci niso merilo uspešnosti poslovanja v turizmu. Pri nas večje mase turistov niti ne želimo, ker smo se zavezali trajnostnemu razvoju. Slediti moramo temu, da z isto količino gostov ustvarimo večji finančni izplen."
Kako dobro pa se znamo v Sloveniji iti turizem? Dolgo smo užaljeno vihali nos, ker nas tujina ne prepozna, sedaj pa nismo pripravljeni na množice turistov, ki prihajajo.
"Mislim, da nas še vedno ne prepoznajo. Vedo, da obstajamo, še vedno pa ne vedo točno, zakaj v Slovenijo. Imamo kompleksen turistični proizvod, precej bolj kompleksen kot Hrvaška, ki v osnovi ponuja sonce in morje. Mi imamo izredno raznovrstnost in težko jo je tržiti. Leta smo si prizadevali osredotočiti se, kaj kot destinacija smo. Sedaj smo se poenotili za zeleno, neokrnjeno naravo, ker je to desetletja, odkar spremljamo, glavni motiv prihoda v Slovenijo. Še vedno pa narava kot atraktivna primarna turistična ponudba ni dobro valorizirana. Naš razvoj še ni optimalen."
Gostinstvo ne bo več gostiteljstvo, ne bo več človeškega elementa, ampak boš, tako kot na letališčih, komuniciral z napravo
Vsi so me pribijali na križ, ko sem pred časom dejala, da bo treba več vlagati v skrb za zaposlene, skrbeti za njihove bonitete, nastanitve
Imamo petzvezdično naravo, nimamo pa petzvezdičnih gostinskih storitev. To so izzivi, na katerih moramo delati
“Turizem je vedno priden otrok, in ker se ne pritožuje, se z njim nihče ne ukvarja. Neproaktiven odnos države in lokalne skupnosti do razvoja turizma je naša največja slabost. Zaradi njega se ne razvijamo optimalno, ne vlagamo, da bi imeli večji izplen – ne angažmaja ne kapitala. Ne najboljši odnos države se kaže tudi v zadnjem primeru v SDH, ko so odstavljeno direktorico nagradili s tem, da se bo v naslednjem letu ukvarjala z implementacijo turistične strategije. Enake zgodbe se nam dogajajo leta. V koalicijsko pogodbo turizem težko pride, v programe političnih strank tudi. Pa bi moral, ker v turizmu prodajamo primarno turistično ponudbo, ki je javno dobro. MGRT kot resorno ministrstvo samo ne more veliko.”
Maja Uran Maravić, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije v Portorožu je nosilka predmetov Management kakovosti storitev in Strateški management v turizmu, Strategije v turizmu in Management kakovosti v turizmu ter na doktorskem študiju Strateški razvoj in konkurenčnost turizma ter Kakovost v turizmu. Od leta 2014 je nosilka predmeta Management projektov na doktorskem študiju na Univerzi na Reki. Od leta 2000 deluje na področjih strateškega managementa in managementa kakovosti v turizmu tudi kot svetovalka. Je članica Strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije in promotorka Strateško razvojnega inovacijskega partnerstva v turizmu pri slovenski turistično-gostinski zbornici.
