(INTERVJU) Tomaž Gantar: Naj še enkrat jasno povem, da ni bilo nobenih seznamov niti ne tovrstnih navodil

Koliko okuženih stanovalcev domov je bilo napotenih na zdravljenje v bolnišnice in koliko se jih je zdravilo v domovih? Koliko stanovalcev s covidom-19 iz domov je umrlo in koliko jih je ozdravelo?
"Okužba z novim koronavirusom je bila potrjena pri 323 od skoraj 19 tisoč oskrbovancev v domovih za starejše, torej pri le okoli 1,7 odstotka, saj smo še pravočasno sprejeli ustrezne zaščitne ukrepe. V bolnišnice je bilo sprejetih 62 oskrbovancev domov starejših občanov (DSO), 31 oskrbovancev, pri katerih je bila ob drugih kroničnih boleznih prisotna tudi okužba s SARS-CoV-2, je umrlo v bolnišnici. Nekateri oskrbovanci z napredovalo kronično boleznijo, kjer vzročno zdravljenje ni bilo več možno, so umrli v domovih. Pozitivna novica pa je, da je pri 249 oskrbovancih že laboratorijsko potrjeno, da okužba ni več prisotna, in treba je povedati tudi to, da je skoraj 80 odstotkov starejših okuženih ozdravelo prav v domovih za starejše občane, saj pri njih bolnišnično zdravljenje kljub okužbi s SARS-CoV-2 ni bilo potrebno."
V enajstih domovih za starejše ste odredili izredni nadzor, da preverijo, kako so bili obravnavani okuženi oskrbovanci. Kdaj pričakujete rezultate in kako boste ukrepali? Bo nadzor opravljen samo v domovih, kjer so bile okužbe? Nekateri direktorji domov vam očitajo, da gre za povračilni ukrep, ker so pomagali pri razkrivanju tako imenovanih spornih seznamov starostnikov, ki ne bodo deležni bolnišničnega zdravljenja. Kako to komentirate?
"Naj še enkrat jasno povem, da ni bilo nobenih seznamov niti ne tovrstnih navodil, kar je strokovna javnost, od zdravnikov, etične komisije do različnih strokovnih združenj, javno povedala. Šlo je za sprevrženo razmišljanje peščice in žal za umazano politično igro na plečih bolnikov, pokojnih, njihovih svojcev in zdravnikov. Tarča sem bil predvsem jaz kot politik in iskreno mi je žal, da je s takšnimi nameni prišlo do tako hudih očitkov po mojem strokovno opravljenem delu v domovih za starejše. Glede na resnost očitkov sem se vseeno odločil za nadzor, saj ne želim, da bi ostala kakršna koli senca dvoma o tem, da ni bilo nikakršnih seznamov tistih, ki naj bi jih bili že vnaprej pripravljeni pustiti umreti v domovih za starejše. Prepričan sem tudi, da so bila navodila, ki smo jih pripravili na MZ in sem jih osebno podpisal, dobra, za kar sem vedno pripravljen prevzeti odgovornost. Lahko pa verjamete, da ga ni zdravnika, ki bi ravnal na predlog politike in proti svoji vesti v škodo bolnika. Odgovornost je enostavno prevelika.
Na nek način mi je zato žal, da sem bil primoran poseči po strokovnem nadzoru s svetovanjem, predvsem zaradi ljudi, ki so v epidemiji res požrtvovalno dajali vse od sebe, in verjamem, da so delali dobro. Od nadzora s svetovanjem pa pričakujem tudi dodatne predloge, s pomočjo katerih bo zdravstvena oskrba v domovih za starejše ob morebitnem drugem valu še boljša. Nekatere dobre prakse, ki smo jih uvedli v času epidemije, želimo ohraniti tudi v bodoče. Nadzor bo sicer trajal nekaj mesecev, izbrali pa smo enajst domov, šest z okužbami in pet brez njih. S tem vzorcem bomo lahko z dovolj veliko verjetnostjo dobili odgovor o kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave."
Kaj boste izboljšali v domovih pred morebitnim drugim valom epidemije? Je pričakovati, da boste okužene stanovalce selili na druge lokacije? Bodo v domovih, čeprav vsi nimajo pogojev, morali še naprej ohranjati tudi sive in rdeče cone za izolacijo?
"Veliko smo se naučili v zadnjih mesecih, bolezen danes bolje poznamo, prav tako pomanjkljivosti zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Tudi v bodoče bo bolnišničnega zdravljenja deležen vsak, ki ga potrebuje. Upam le, da ne bomo imeli zaradi vseh zlonamernih izjav težav s pomanjkanjem zdravstvenega osebja. Storili bomo vse, da bodo DSO ob morebitnem drugem valu še bolje pripravljeni, pri tem pa bo ključno uspešno sodelovanje obeh ministrstev in vodstev zavodov. Vzpostavitev sive cone in aktivacija rdeče cone ostajata del ukrepov. Ob morebitnih prvih okuženih oskrbovancev bomo skušali zagotoviti možnost premestitve v posebne negovalne enote, o katerih se že dogovarjamo. Organizirane naj bi bile v okviru nekaterih bolnišnic, saj bo na ta način lažje zagotoviti potrebno zdravstveno osebje. Namenjene naj bi bile predvsem zagotavljanju časa za prilagoditev dela v DSO, kjer se pojavljajo nove okužbe, in za namestitev tistih oskrbovancev, pri katerih se je morebitno potrebno bolnišnično zdravljenje že zaključilo, so pa še vedno pozitivni na SARS-Cov-2."
Kako kaže zakonu o dolgotrajni oskrbi? Kdaj ga boste javno predstavili? Kaj bo ta po vašem spremenil oziroma kaj si lahko starejši obetajo od njega?
"Zakon pripravljamo, a težava ne bodo pravice, ki bodo iz njega izhajale, temveč njihovo financiranje. Zavedanje vseh, da zakon resnično potrebujemo, me navdaja z optimizmom. Osnutek zakona bo pripravljen v začetku julija, sledila bo dvomesečna javna obravnava, jeseni pa bo pripravljen za vladno in nato parlamentarno proceduro. Za široko dostopno dolgotrajno oskrbo, ki naj bo tudi v čim večji meri solidarna, moramo zagotoviti dodatna javna in tudi zasebna sredstva. Države EU namenijo za dolgotrajno oskrbo v povprečju 1,4 odstotka BDP, Slovenija le 0,9 odstotka. Glede na zagotavljanje javnih sredstev pa smo med članicami OECD pri repu. In ravno način zagotavljanja potrebnih javnih sredstev je bil vsa leta med glavnimi razlogi, da zakon ni bil sprejet. Zavedamo se potrebe po novih domovih, vendar pa smo glede na število postelj za starejše oskrbovance med državami članicami EU nad povprečjem. Z zakonom bomo skušali izboljšati tudi dodatne možnosti za čim daljše bivanje starejših v svojem domu ali v okviru kakšne drugačne oblike dnevne obravnave. To bo gotovo eden od poudarkov, ki se jih bomo lotili v okviru te zakonodaje. Glede na sedanjo izkušnjo pa bo več pozornosti namenjene tudi zdravstveni negi starejše populacije v okviru domače in domske obravnave."