Trenutek blaženosti novega rojstva se iz dneva v dan spreminja v kaotični čustveni vihar mame samohranilke, kajti ta "kasneje" nikoli ne pride. Ana je izbrisana. V tem času, na tem mestu, za ta družbeni sistem ne obstaja. Celovečerni prvenec avtorja Mihe Mazzinija, Izbrisana, se je te dni iz romana preselil na velika platna, v njem pa je svojo zadnjo filmsko vlogo odigral tudi pokojni Jernej Šugman.
Zagotovo se je že vsakemu izmed vas zgodilo, da se je vsaj enkrat v življenju počutil izbrisan. Potisnjen na stran, neopazen, sam. Začne se že v otroštvu. Spomnite se občutka, če so vas kdaj izobčili iz družbe, izrinili iz peskovnika in se niso hoteli igrati z vami. Prvo srečanje s tem, kako je, ko si želiš nekam pripadati, pa ti je to odvzeto, onemogočeno in v večini primerov niti ne po lastni krivdi. Tudi avtor romana, režiser in scenarist, Miha Mazzini, je to občutil na lastni koži. "Jaz sem že od nekdaj outsider. Odraščal sem pri versko blazni stari mami, ki je videla angele, se pogovarjala z dušami, jaz pa nisem videl ničesar. 'Kaj 'čemo, prikrajšan je pob Boga, takšen se je pač rodil.' Ta občutek obstranstva mi je nekako ostal. Naši možgani vedno iščejo občutek pripadnosti, to smo mi, to so pa oni drugi, pri tem pa prepogosto pozabimo, da so oni drugi tudi ljudje. In z Izbrisanimi se je zgodilo prav to. Vlada je z izbrisom v nekem momentu ustvarile te, druge. Vse, kar so ti drugi 'storili', je bilo le to, da so bili rojeni nekje drugje, potem pa so čez noč postali državni sovražniki. Nihče se ni vprašal, kaj je ta človek sploh storil, pa vendar so ga vsi prezirali," pove Mazzini, ki se je ravno vrnil z beograjskega 47. mednarodnega filmskega festivala FEST z nagrado za najboljši scenarij.
Moč imamo v sebi
Hrvaška igralka za izbris pred filmom ni vedela, šele ko je dobila vlogo, se je začela ukvarjati s tem. Takrat je začutila, kako močan je boj izbrisanih. Protagonistki Ani dodatno moč in motivacijo daje otrok, ki ostane sam, brez mame, v porodnišnici, njo pa pošljejo v azil za tujce. Ostane sama, brez identitete, z razrezano osebno izkaznico v roki. Kje je oče otroka? Lahko bi rekli, da je prav tako izbrisan. Ljubimec, v vlogi Sebastijana Cavazze, se odzove tako, kot se odziva sistem. "Ana pride k njemu po pomoč, a on ji ne pomaga. Ponuja ji denar, saj je to njegov način delovanja. Otrok je njegov, ampak on je egoist. Saj bi ji želel pomagati, a trenutno mu to ne ustreza," je svoj lik komentiral Cavazza.
Na drugi strani steklenega zidu
"Prvo priložnost sem imela, ko me je v svoj film Utrip ljubezni povabil Boris Petkovič, potem je prišla Izbrisana in seznanila sem se s temo, o kateri nisem veliko vedela. Zame je bil proces precej emotiven, poleg tega pa sem hvaležna, da sem sodelovala z izjemnimi igralci, kot so Sebastijan Cavazza, Jernej Šugman, Izudin Bajrović, Jernej Kogovšek, Silva Čušin, Marko Mandič, Pia Zemljič … Skupaj smo povedali zgodbo, ki si res ne zasluži biti zamolčana in nevidna. Zelo sem vesela, da se je Miha odločil zame in mi zaupal," dodaja.
Vse, kar so ti drugi “storili”, je bilo le to, da so bili rojeni nekje drugje, potem pa so čez noč postali državni sovražniki
Mazzini snema rožnata očala
"Zgodba je izmišljena, a sestavljena iz več resničnih zgodb. Še najbolj resnični so deli, za katere je občinstvo skoraj prepričano, da so izmišljeni. Da bi nekoga vrgli iz stanovanja in mu zamenjali ključavnico, ker se nima komu pritožiti? Da prideš v porodnišnico rodit, nato ugotovijo, da te ni v sistemu, zato moraš sam poravnati stroške poroda in oskrbe? Ah, kje pa, to se pri nas ne dogaja. Pa še kako se," je oster Mazzini, ki s krutimi dejstvi snema rožnata očala.
Še najbolj resnični so tisti deli, za katere je občinstvo skoraj prepričano, da so izmišljeni
